Doma sem, uživam, ah, kaj, grem sesat…
Ja res sem doma, ker sem dala odpoved, zaradi slabih odnosov, sedaj sem pa svobodna, nihče me ne bo več zajebaval, juhuhu…
Sedaj grem pa res posesati stanovanje in malo pospraviti, pa pripraviti kaj za kosilo, za moja otroka in mojega moža, danes bo segedin in polenta.
Lep dan vsem, delajte tisto kar vas veseli, saj drugače ne rastemo, ampak počasi umiramo.
LP MM
če boste imel od česa žvet, beri, da bo plača tvojega moža vredu, potem si naredila prav, če vam bo pa tanko piskalo v smislu denarja, pa se bosta slej ko prej začela z možem kregat in verjemi, še žal ti bo, da si bila tako lahkomiselna, ja pojdi stran, daj odpoved, če imaš drugo službo ali si denarno preskrbljena, ker ne poznam tvojega primera, upam da si, srečno!
Ja, kar doma bom, mož pa zasluži toliko, da bomo preživeli, saj ne mislim biti kar skoz doma, nekaj let pa, sedaj bom končala faks, se povetila otrokoma, hčerka je v 4. razredu in ji bo treba kaj pomagati pri učenju, najbolj pomembno je to, da se razumemo, da smo zdravi in da bosta otroka imela nekoga na razpolago, ko bosta potrebovala bližino, ljubezen, objem, besedo, nekoga za igrati, … kot pa malo več denarja in več oblek in igrač, ki jih tako ali tako ne potrebuješ.
Potem pa v lov za službo.
P.S. Sem že posesala, sesgedin se pa tudi že kuha.
LP MM
še en P.S. Res je potreben temeljit premislek ali pustiti službo ali ne, in pa seveda podpora moža, če to razume, ker če ne, potem je težje.
Res stvar posameznika, a meni meni je misel, da ostanem doma, grozljiva in strašljiva.
Želim delati, biti ustvarjalna, občutiti uspeh, osebni poklicni uspeh, imeti svoj kos življenja kjer sem na nek način sama od sebe odvisna, zaslužiti denar……Želim da je mož na nek način ponosen, kako uspešna sem. In vidim, kako me otroci gledajo. In predvsem sem sama nase ponosna.
Moj otrok je tudi v 4 r., popoldne skupaj pogledava za šolo. Familija tudi je normalno. Pospravljeno imamo, ker je delo razdeljeno med vse (kdo sesa, kdo prazni pomivalca, kdo zlaga cunje iz sušilca, kdo nosi smeti dol itn itn).
Skratka, draga moja, moj nasvet – ok, vzami si leto ali koliko že rabiš, a zaradi študija. TO je dober izgovor (čeprav veš, da bi šlo tudi ob delu, a počasneje in bolj nervozno). Samo ne govori pa, da boš se zato bolj posvetila otrokom (saj so v šoli, a ne?) ali imela bolj pospravljeno (in s tem trajno navadila vse v familiji, da nič ne delajo) ali skuhano (no, to je še najbolj res). Študiraj, res garaj za knjigo, potem pa hop nazaj v službo, ne se sedaj skrivati za lonci in cunjo in velikim materinstvom kot da smo pred prvo svetovno vojno :-))))))))))
Segedin se vendar je s krompirjem!!!!! Kako moraš narediti nekaj tako izven ustaljenih kalupov, nooo…
:):):):):)
Sicer pa: bravo za pogum. Če boste finančno zmogli, je super. Če pa ne boste boš pa pač poiskala službo. In ne zmeni se za tiste, ki te obsojajo. Vsak meri s svojim metrom – in nekateri so zelooo kratki.
UŽIVAJ!!!!!
Otroci so res v šoli, ampak pridejo domov ob 13h, in potem imamo cel dan za nalogo, učenje, violino, sprehod, igro,… če ne bi pa jaz prišla domov ob 16.20, punca ne bi naloge naredila, ker nekaj ni vedela, (mož pride ob 15.30) ali pa je sploh ne bi bilo doma, ker bi že šla v GŠ, in potem ko bi prišla domov, bi bila že utrujena za učenje oz. končanje naloge, jaz za lonce, tamal “mami igraj se z mano”, ati na telefonu (ZDA), …
Pa kaj vam čem razlagat, tako smo se odločili in jaz sem srečna in zadovoljna, ko bomo pa prišli do problema, ga bomo pa reševali zasproti.
Sem bila včeraj že na predavanju in sem prav vesela, da se bom lahko učila dopoldne, ko bom imela čas in mir. Upam, da sedaj končno končam ta faks!
Lep je dan… tralala poje Anja Rupel
LP MM
potem pa ti želim užitke in verjamem, da jih boste imeli in vedi, da ni večje dote za otroke kot to, da se jim dokler so mali… starši veliko in dobro posvečajo, prav si se odločila!
Aja še to, če si še mlada in če imaš samo enega otroka je zdaj pravi čas za še enega in si lepo nekaj časa doma in si plačuješ prispevke za delovno dobo sama, pride malo, no itak si jih lahko plačuješ že sedaj, greš na ZZZS in tam vse urediš, upoštevajo ti otrokovo starost do 7 leta, to le uredi, se ti splača! Uživajte, sama sem bila na enakem, po 10 letih pa sem šla na svoje in delam dalje kariero, moji otroci pa so mali imeli mati, očeta v pravem smislu, no saj naju imajo še sedaj, to je res največja popotnica otroku, verjemi, ker ti pišem iz lastnih izkušenj, tako trdi tudi stroka!
Meni pa se zdi naravnost smešno, kako ste nekateri pokroviteljsko zaščitniški in ne vem kaj še vse, z velikimi očmi trobezljate o tem, kako bo pa sedaj družina živela in jo strašite s tem, kako da ne bo dobila službe in bo – jojmene – do konca življenja ostala doma…
Omg, res, a je mogoče stara 15 let? Mogoče nima otrok in ne ve, da morajo jesti, se obleči itd.? Res ste zoprni s tem svojim modrovanjem in vzvišenim tonom, ker pač vi vsi točno veste, kako je treba živeti in kaj vse jo ubožico čaka, če bo odstopala.
Chill out, get a life. Sem prepričana, da imate sami s sabo še preveč dela, a se raje ukvarjate z drugimi in jim z velikim užitkom servirate, kaj vse jih čaka, če se ne bodo držali ustaljenih norm.
Pred leti je tudi meni počil film v službi in sem dala odpoved. Bila sem sicer slabe tri leta doma, otroci so bili eden šolski drugi predšolski. Kakšno leto in pol je šlo v redu, potem me je že začelo žreti, bila sem samo gospodinja in taksist otrokom, tudi pri družinskem proračunu se je poznalo. Kar naenkrat sem se odločila, iskala službo in jo našla za štiri ure. Tako imam še vedno popoldne čas za svoje otroke, gospodinjstvo in čeprav plača ni velika (je pa le) sem zadovoljna.
Lepo pridno doštudiraj.
Najbolje, da zanosiš. Pri 5 otrocih v penzijo. In potem “uživancija” do konca srečnega življenja. Potem pa bojo spet posti o draginji….da je država zanič in podobno….
Se popolnoma strinjam z enaaaaa. To so besede. Živimo v stoletju, kjer se moramo obnašati odgovorno do sebe še bolj pa do svojih otrok.
Dobre ste ene, da vas zadovolji sesanje in kuhanje segedina.
Da ne boste samo ženske doma. Jest sm tut z včerajšnjim dnevom doma. Bil sem v službi, bolj na vodstvenem delovnem mestu, pa je bilo zadnje leto tako stresno, da se je poznalo tudi doma.
Zato sem si vzel pol letni ‘dopust’, da bom lahko malo več z otroci, mal končno popedenal stvari na bajti, katere čakajo že nekaj let.
Pol pa hopla v iskanje nove službe.
Tacajt bom pa malo več svojega hobija izvajal, kateri mi za relativno malo dela prinese skoraj celo plačo (ni pa spet toliko konstanten, da bi celo življenje živel od tega).
No, tut jest grem kuhat, deca so že lačna