domače živali
Cmoka Jani. Ja, je že tako, saj sem ti že omenila,
kako pišem, kajne! In ko me k temu žene še kakšna
notranja sila, potem se mi misel ne ustavi, pa tudi
prsti ne! Mej se lepo. Pa ne pozabite papirjev dati
naprej (saj veš, za tisto vaše sankanje!!). Jih dobim
vsako leto v roke … za nadaljno obdelavo ! Boš spet
polival progo ??? Kako smo se eno leto vsi “mučili” s
teboj vred, ane, ko si pripravljal to progo, polival, pa
polival, pa polival, pa led delal, pa spet polival … Mater
spomni, ane !
Kadar zajčka nekaj tako hudo raz….izdi, to zagotovo
niso živali, veš Jani, jaz to vem, to so ljudje, ki se imajo
za ljudi, pa žal niso ljudje. Zato je ob takih dnevih na
njeni prioritetni listi … živad. Kar je še meni razumljivo!
Tko! In razumem zajčka. Toliko vsega, pa toliko ničesar ….
ne od živali…. od ljudi !!!
Ne, ni pene, se gremo faks-helizim igro ? Jo
poznaš?
Reče en dedec drugemu na eni skupni družabni
masovni … sralnici, ko jim je vsem skupaj že zmanjkalo
idej, katere norije in neumnosti bi počeli!
“Ej, a se gremo pa faks-helizim?”
“Ti, kwa pa je to, kakšna igra pa je to?”
“Jaz bom tvojo ženo nategva, ti se boš pa penu zravn!”
Tolk zgodi pa tolk huda…
kej češ škrat še zmeraj misli da smo ldje
ena vornih čudna vrsta, ku gazi naukol,
pa v moja uboga buča tud ne gre
kako drug druzga
lohka označmo z govedom in podobnimi živalmi,
tko žvalce žalt pa res ne gre, ne de;-)
Škrat preveč leta dej naukol, da bi
si špogal spet kšnga ljubljenčka, ampak
ku bo 1x ratal teta pehta pol pa bo spet mel kšnga
vornih čuvaja:)