DOMINO BAND / SAŠA DANILOV – KRITIKA
Nedavno so nama na poroki igrali Domino band s pevko Sašo Danilov. Gre sicer za lepo, mlado in nasmejano zasedbo ter kvalitetne glasbenike, vendar pozor –
NISO PRIMERNI ZA IGRANJE NA POROKAH!!!
-ne držijo se vnaprej dogovorjenega repertoarja in programa
-vsekakor jim manjka tovrstnih izkušenj
-ne znajo ali nočejo vzpostaviti kontakta s publiko
-ne znajo izbrati primerne glasbe oz. načina igranja v določenem trenutku ter sami voditi zabave
SKRATKA, NA POROKAH SE JIM NE DA IGRATI, KER SE JIM TO ZDI POD ČASTJO, AMPAK TO DELAJO IZKLJUČNO ZARADI DENARJA!
(če ste vsaj malo pomislili, da bi jih angažirali za poroko, le preberite pozorno tudi najino naslednje sporočilo; sicer nama le verjemite na besedo…)
Pa vzemite to kot dobronamerno kritiko – bodočim mladoporočencem v opozorilo, članom Domino benda pa v razmislek…
Kaj se je torej dogajalo tega usodnega dne? Pred poroko smo imeli 3 sestanke in na vsakem so zelo ustrežljivo privolili glede repertoarja, podrobno sva jih seznanila s programom in vse je zvenelo zelo v redu. Na najin težko pričakovani večer pa z njihove strani šok za šokom, zato tudi tole javno objavljava, ker ne želiva, da bi se še komu kaj takega zgodilo. Naj naštejeva po vrsti:
1. Zmenjeno je bilo, da začnejo igrati umirjeno glasbo že med predjedjo, ko sva midva zunaj s fotografom, oni pa se predstavijo in spoznajo s publiko, ampak niso. Začeli so igrati šele, ko sva prišla noter in jim rekla!
2. Ob začetku igranja se sploh niso predstavili, tako da celo noč ni bilo pravega kontakta s publiko, saj praktično niso nič govorili med igranjem. Na porokah je to vendar nujno potrebno in se ne bi rabili obnašati kot »zvezdniki«, četudi so bili že nekajkrat po televiziji. Mimogrede, za naju so večji zvezdniki vremenarji na nacionalki…
3. Zmenjeno je bilo, da takoj po najinem otvoritvenem plesu (to so sicer zaigrali zelo dobro) igrajo glasbo za starejše generacije za ples v parih, ampak niso. Ko sva jih na to opozorila, so sicer primerne popevke igrali z akustično kitaro, na kar se pa seveda ni dalo plesati.
4. Zmenjeno je bilo, da za med pavzami ženin pripravi playliste za računalnik in jih oni po določenem vrstnem redu predvajajo. Predvajali so jih po napačnem vrstnem redu, poleg tega so nekatere predvajali večkrat, nekaterih sploh ne itd.
5. Ker so mnogi sorodniki hoteli slišati kako slovensko pesem (oni so vztrajali pri hrvaških in angleških), sva že vsa besna odločno rekla, naj v danem trenutku zaigrajo 5 zaporednih slovenskih. Zaigrali so natanko 2 zapored, torej ne znajo šteti do 5?!
6. Za vrhunec njihove blamaže lahko štejemo dogodek ob torti, ki je bila seveda dogovorjena za točno ob polnoči. Mi smo bili zmenjeni, da takrat igrajo veličastno instrumentalno glasbo. In ko je ura odbila polnoč, so natakarji ugasnili luči ter na sredino dvorane na vozičku pripeljali super lepo 5 nadstropno torto. Tudi midva sva že stala ob njej in bila pripravljena na prvi rez. »Zvezdniki« so pa kar sedeli za svojo mizo in se niso zmenili za program! Takrat je ženinu prekipelo in je pred vsemi 120 gosti čez celo dvorano zavpil: »Muzika, a nismo rekli veličastno ob torti?« Šele po tej intervenciji so se zganili na oder!
7. Nekajkrat vmes se je sicer zgodilo, da so našli pravi ritem in se je dobro plesalo, a so dostikrat naenkrat brez prave potrebe zašli povsem v drugo zvrst in plesišče se je naglo čisto izpraznilo. Ne vem kolikokrat sva morala midva že povsem razživcirana iti do njih in jim sama predlagati, kaj naj igrajo, saj sami več niso vedeli!
8. Njihove pavze so bile zelo dolge, tudi več kot pol ure, in nekajkrat sva se zbala, da bo ravno zaradi tega atmosfera padla. Zato sva morala večkrat iti do njih in jih malodane prositi, naj začnejo igrati. Pri tem je bil tudi problem, ker je skoraj vedno med pavzo nekdo od njih nekam izginil in ga je bilo potrebno še dodatno čakati.
9. Na koncu sva jim seveda vse to povedala in zahtevala, da nama znižajo ceno. Na to so imeli čisto nesmiselne protiargumente, svojih napak niso dojeli, kaj šele, da bi se zanje opravičili. Z upanjem, da ravnava pošteno in modro, sva po dolgem pregovarjanju popustila, jima plačala in jih z grdimi pogledi ter besedami odslovila.
10. Seveda naju je to čisto vrglo iz tira, nevesto spravilo v jok in nama pokvarilo poročno noč!
11. Midva sva iz vseh naštetih dogodkov in tudi iz končnega pogovora z njimi preprosto ugotovila naslednje:
NA POROKAH SE JIM NE DA IGRATI, KER SE JIM TO ZDI POD ČASTJO, AMPAK TO DELAJO IZKLJUČNO ZARADI DENARJA!
Zdaj se šele spomniva, da je nekomu od njih na enem sestanku podobna izjava pred nama ušla z jezika in je ob tem zardel, a žal takrat nisva tega tako resno vzela…
In res v njihovem igranju ni bilo čutiti niti malo »duše«, tako kot je bilo to moč zaznati v igranju najinih svatov (na srečo je bilo med njimi nekaj najinih dobrih prijateljev, ki so odlični glasbeniki), ti so namreč po njihovih več zaporednih blamažah zavzeli oder in vsaj delno rešili glasbeno plat najine poroke.
Upava, da bodo tudi »zvezdniki« iz zasedbe Domino band to prebrali, še enkrat dobro razmislili in si rekli, da na porokah več ne bodo igrali, da pač ni vse v denarju in da ni vredno nekomu tako pokvariti enega najlepših dogodkov v življenju.
Bodočim mladoporočencem pa nikakor ne želiva, da se jima zgodi kaj podobnega, zato preprost nasvet – najemite nekoga, ki ima veliko izkušenj z igranjem na porokah, zna vzpostaviti stik z razposajenimi svati in izbrati primerno glasbo v pravem trenutku ter voditi poročno zabavo brez številnih intervencij in živciranja neveste in ženina.
Sicer lahko s strani vajinih svatov pričakujeta bombardiranje z naslednjimi izjavami in neugodnimi vprašanji, tako kot se je to dogajalo nama:
-nevestina mama naju je večkrat vprašala, če bojo zaigrali kakšen valček;
-ženinova mama je že na začetku vprašala: »Kaj je s temi muzikanti, bojo sploh kaj igrali?«;
-nevestin oče je dostikrat zagodrnjal, da pogreša slovensko glasbo;
-nevestina teta in stric, ki se sicer rada zavrtita v paru, sta cel večer sedela in zaradi naju hlinila, da vseeno uživata;
-družinska prijateljica je ob preveč umirjenih pesmih, ko bi zabava morala biti na vrhuncu (po polnoči), ženina čisto resno vprašala: »A prinesem kak CD iz avta?«;
-prijatelji so naju ob akustičnih popevkah spraševali »Kdaj bo žur?«;
-številni svatje so naju odkrito spraševali »Pa kje sta te našla?«.
To se sprašujeva tudi midva…
Pozdrav,
kljub vsemu srečna S in D