Domovi za starejše – katerega izbrati
Pozdravljeni,
za teto, ki nima drugih bližnjih sorodnikov iščem mesto v domu za starejše. Zanimajo me vaše izkušnje…prostih mest se kar nekaj najde (DEOS-ovi domov – Horjul, Črnuče…), pa Kr. gora, tudi te “katoliške” sem gledala, bi se tudi našel prostor..po drugi strani pa berem tudi na teh straneh o nekaterih zelo slabih izkušnjah, predvsem s strani tistih, ki potrebujejo celovito nego…
Za vsakršne izkušnje vam bom zelo hvaležna.
http://www.zavod-usmiljenk.si/index.php/10-zavod-usmiljenk-dom-svete-katarine
http://www.mgc-bistrica.si/vsebine/oskrbovana-stanovanja
Ta dva na visokem nivoju v tem okolju.
To je zelo odvisno. Od osebe in od doma. Nasa teta je bila v domu, vam ne pride v postev, ker je na Primorskem, kjer je bila zelo zadovoljna. Predvsem ji je ogromno pomenila druzba, vse aktivnosti, z oskrbo je bila tudi kolikortoliko zadovoljna. Ona se je tam cisto preporodila, nehala je jamrati in stokati, ter postala pozitivna, zadovoljna, kolikor ji je zdravje dopuscalo.
Mi smo v Cerknici – zaenkrat brez pripomb, je drago, ampak je enoposteljna soba, v redu oskrba,
prijazno osebje….je pa najbrž tako: človeški faktor gotovo pripomore. Osebje je slabo plačano in
preobremenjeno (saj vemo, kje se špara v tej državi) – in mislim si, da se bolj potrudijo za tiste
oskrbovance, ki imajo več obiskov, za katere se svojci zanimajo in skrbijo. To je po mojem naravno,
ampak kruto – tisti, ki je že tako sam, ga še osebje zanemarja.
Res je, in ti svojci, ki malo podmažejo osebje, lahko potem bolj mirno spijo. Nas je to kar nekaj stalo, ampak teta je bila pa popedenana v nulo. Drugače te stvari ne funkcionirajo. Da bi ljudje z nasmeškom opravljali svoje težko delo za 400 € ni za pričakovati. Uradno so pa seveda darila prepovedana. Ampak uradno je eno, praksa pa drugo.
DEOS Horjul je poden vseh podnov.
Obnašajo se kot,da vsak pride tja samo umret.
Ne zanima jih človek,ampak samo denar,ki ga dobijo za njega.
Se pa strinjam s predhodnikom,če dobro podmažeš je pa tudi svojec popedenan.
Ko se prideš pogovarjat za sprejem so tako pocukrani,da sladkorno fašeš.
Po tem pa se vse neha,ko je enkrat podpisana pogodba.V glavnem žalostno.
Za denar,ki ga dobijo bi lahko tudi kaj nudili,ne samo posteljo in hrano,ki je mimogrede zelo slaba.
Za večerjo je npr.samo prežganka ali pa konzeva sardel.
Za katoliški zavod v Mengšu – vse najboljše, sploh če potrebujete medicinsko ali paliativno oskrbo.
MGC zgleda lepo … . Pod nivojem pa doseganje osnovnih standardov institucionalnega varstva: ni ustreznega nadzora, kadrovsko podhranjen, velika menjava kadra. Za razliko od večine DEOSovih (MGC ni v sklopu DEOSa), nima niti koncesije in si samoplačnik vseh zdravstvenih storitev in vseh storitev izven paketa oskrbe, tudi v času kratkotrajne nezmožnosti (bolezni).
Priporočam, da se seznanite s poročili INŠPEKCIJSKIH NADZOROV NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA, za realnejšo sliko na tem področju:
http://www.id.gov.si/si/delovna_podrocja/socialne_zadeve/
Vedno smo bili mnenja,da če malo podmažemo ali če koga poznamo,je vse veliko boljše.
V našem primeru,v Mengšu Dom usmiljenk,je bilo pa ravno obratno. Poznanstva so slabo vplivala na mamo.
Vse je bilo bolj pomembno,kot mamino dobro počutje in zdravje.
Žal,je danes vse mogoče.
Zato toplo odsvetujem Dom Sv.Katarine ali Dom usmiljenk.
Ostati doma ali iti v dom je kot dan in noč. Včasih ni izbire in se mora, ampak takrat se vse lepo konča takrat, ko si nepokreten, samo boga moliš, da se agonija konča in noben dodatek plačila ali vsakdanji obisk ne bo boljše preskrbljeno za oskrbovanca. To je samo farsa ali tolažba, ki ni vredna počenega groša. Iz izkušenj vam povem in ne govorim v tri dni. Če lahko plačuješ dom, potem lahko tudi plačuješ ljudi in ga doma rihtajo. Res je, da je včasih nemogoče imet doma z zelo težkimi bolezni in potrebujejo posebno nego, ki jo doma ne moreš delat, drugače pa je dom hiralnica. Žalostno in resnično.
Se popolnoma strinjam z vami.
Mama je vedno zaupala le katoliškim,vendar se je na žalost sama prepričala in izkusila,ter bila na polno razočarana.
Neprestano prepuščena sama sebi,nobena njena prošnja ni bila uslišana,temveč le posmehovana.
Vedno verna,tu je pa izgubila upanje v vero.
Tako kot ste napisali,HIARHALNICA.
Žal je tudi hitro izgubila boj z življenjem.
