Vprašanje:
Ali mi lahko pomagate z odgovorom an vprašanje: ” ali je za podjetje oz. s.p. ugodnejše sponzorstvo ali donacija?? “

Lep pozdrav in hvala,
nani

Pozdravljeni!

Predlagam, da vprašate na forumu “Računovodstvo”

Računovodki pravilniki se hitro spreminjajo in ne vem natančno, lahko pa rečem, da je bila donacija vedno davčno ugodnejša. Morate pa biti previdni kaj in komu donirate, ker je donacija enosmerna poslovna dejavnost in donator ne pričakuje koristi. Z drugimi besedami, donacijo ne smete oglaševati.

Lp,

Donacije se štejejo kot davčna oljašava (do določenega procenta prihodkov), vendar le, če je donacija namenjena neprofitni organizaciji. Od donacije se ne obračuna DDV.

Sponzorstvo pa se tretira kot reklamiranje. Obračuna se DDV, plačani znesek ni davčna olajšava. Podjetje, ki prejme denar, običajno naredi prostistoritev npr. obesi plakate sponzorja, ga objavi v mediji itd.

Običajno podjetja izkoristijo max. davčno olajšavo z donacijami (raje donirajo denar v dobrodelne namene in si tako malce znižajo davek na dobiček), sponzorstvo pa je del reklamiranja…

Kopiram link, kjer boš zvedela več o donacijah.

Se pa menda pripravlja povečanje tega procenta, kdaj pa bo to, ti pa ne vem povedati. Bi bilo pa dobrodošlo.

Pe še to: donatorja se v nasprotju s sponzorjem ne reklamira, kar pomeni, da se mu ne smeš zahvaliti na vizalen način (objavo logotipa), ker je v tem primeru to storitev, ki spada k sponzorstvu.

Se pa splača sponzorirati, če gre za sponzorstvo v materialu. To je pa že druga zgodba.

Vprašanje je bilo kaj je ugodneje. Verjetno je mislila z ekonomskega vidika. Pravni vidik pustimo.

Torej. Ali se podjetju splača donirati ali sponzorirati? ( vidik tistega, ki sponzorira oz. donira)

sponzorstvo za podjetje lahko bolj ugodno, ker lahko sponzorstvo uveljavi kot strošek podjetja v celoti.
Pri donaciji pa gre lahko v strošek podjetju le znesek, ki ne presega 0,3% vseh prihodkov pridobljenih v tekočem letu.

Je pa tudi res, da je sponzorstvo kot promet storitev zajeto v Zakonu o DDV. To pomeni, da bo podjetje poleg sponzorskega zneska ( v kolikor je tisti, ki prejme sponzorska sredstva zavezanec za DDV), plačal dodatno tudi DDV.

Torej je od primera do primera različno. Vprašanje je torej tudi, kdo je prejemnik sredstev ( fizična ali pravna oseba, zavezanec po ZDDV ali ne)

Primer:

Vaše podjetje bo podprlo kulturno pripreditev kulturnega društva s 100.000 SIT. Donacija ali sponzorstvo?

A)
društvo je zavezanec po DDV – odločimo se za sponzorstvo – društvo izstavi račun za 100.000 SIT + DDV = 120.000

društvo ni zavezanec po DDV- odločimo se za sponzorstvo – društvo izstavi račun za 100.000 SIT.

V tem primeru se nam izplača sponzorstvo, ko prejemnik ( pravna oseba) ni zavezanec za ddv, saj plačamo 100.000 SIT, ki ga lahko uporabimo kot davčno priznani odhodek in s tem zmanjšamo davčno osnovo po zakonu o dobičku pravnih oseb

B) Ne glede ali je društvo zavezanec za DDV, bo prejelo donacijo v višini 100.000. Donacija ni predmet ddv.

Podjetju se splača donacija le takrat, ko teh 100.000 SIT predstavlja 0,3% vseh prihodkov, kajti le v tem primeru lahko uveljavlja donacijo kot strošek in tako znižuje svojo davčno osnovo pri dobičku.

Splača se vse, kar prinese več, kot nas je stalo!

Tako pri doniranju kot pri sponzoriranju je cilj povečanje prepoznavnosti družbe.

Pri doniranju se s prejemnikom sredstev sklene deal, na kakšen način bo razglasil prejem sredstev (običajno TV in tisk).

Pri sponzoriranju se vedno sklene pogodba o oblikah (ime prireditve po sponzorju, letaki, plakati, panoji, TV, radio, tisk, potiskani rekviziti prireditve, izdelani tiskani, avdio, video, itd, materiali o prireditvi, it….) in pogostosti pojavljanja imena sponzorja. V pogodbi je pametno določiti tudi način ugotavljanja izpolnitve sponzorirančevih pogodbenih obveznosti in temu ustrezno način plačila sponzorjevih pogodbenih obveznosti.

Na splošno je po direktnih finančnih učinkih vedno ugodneje sponzoriranje davčnega zavezanca, ker je njegov izhodni DDV nam vstopni. V primeru, da sponzoriranec ni zavezanec za DDV, pri nas pride do manjšega vstopnega DDV, kar pomeni, da bo obračun višji za manjkajočo razliko.

Obe opciji sta primerni za izgrajevanje imagea družbe, po samih odlivih je boljše sponzoriranje, učinek donatorstva pa je s stališča reklamiranja, sploh pri določenih ozkih ciljnih skupinah, lahko celo učinkovitejše. Odvisno od dejavnosti družbe.

@minimax :
“Na splošno je po direktnih finančnih učinkih vedno ugodneje sponzoriranje davčnega zavezanca, ker je njegov izhodni DDV nam vstopni. V primeru, da sponzoriranec ni zavezanec za DDV, pri nas pride do manjšega vstopnega DDV, kar pomeni, da bo obračun višji za manjkajočo razliko.”

-> ko društvo ni zavezanec za DDV mu tega sploh ne plačamo in ga ne rabimo odbijat – na splošno velja da DDV ni strošek

Imam občutek, da preveč zahajaš v teme o katerih nimaš pojma, pa poskušaš vse skupaj v celofan zavit…

Ejga,

kako se pa potem izračuna periodična obveznost za plačilo DDV, če ne izstopni manj vstopni?

Torej, če imaš dobavitelja, ki ni davčni zavezanec, povečuješ davčno obveznost (izstopni je enak, vstopni je manjši, razlika je večja) in imaš večji finančni odliv.

Popravi me, če ni res.

Tudi če si zavezanec za DDV , nimaš vedno pravice uveljavljati vstopni davek.

Bodi bolj natančen, prosim. Razen stroškov reprezentance, ki se med davčno priznane odhodke ne všetevajo v celoti, ne poznam drugih odhodkov, ki se jim izstopni DDV ne prizna kot vstopni.

Kot je napisal moderator : ta razprava ne sodi sem in predlagam da se zaklene.

Donacija :
Le 3 promile bruto prometa je davčno priznan odhodek.

Sponzorstvo :
Sponzoriranec nam izstavi račun za reklamiranje. Če je davčni zavezanec nam zaračuna tudi davek, ki je za sponzorja vstopni in ga poračuna pri obračunu DDV-ja. Celoten znesek je davčno priznan odhodek, saj se račun knjiži v poslovne odhodke.

Ugodnejše je torej SPONZORSTVO.