Dopust: otroci od prej vs. skupni otroci
Ja. Mogoče ženske to laže prebavimo zaradi naravnega materinskega nagona, sploh slovenski moški pa otroke od prej vidijo kot črno piko za svojo moškost in samozavest, češ, nisem mogel dobiti take brez otrok (Američani na primer imajo s tem presenetljivo malo težav).
Jaz njegovega otroka nisem nikoli videla kot ovire ali dodatne komplikacije, ko smo bili skupaj, sem vedno zelo uživala. In ker tega otroka poznam kar nekaj dlje časa kot svoje … mah ne morem drugače, kot da ga nimam za svojega. Še zanimivost: po zunanjosti mi je bolj podoben kot moja biološka.
Če se vežeš z osebo z otroki od prej, “samo tvoja družina” pač ne obstaja. Sploh ne razumem, da lahko tako gledate na to. Partnerjevi otroci so del njega in nikoli mi ni padlo na pamet, da bi kot najino družino imela v mislih samo najine skupne otroke, vedno sem govorila v množini. In kot je bil prvi otrok deležen tudi moje ljubezni, je moral včasih prenesti tudi mojo grajo, kreganje, tako kot moja biološka otroka. Pa niti kot najstnik ni prišel ven z argumentom, da nisem njegova mama …
Pa madona no, otroci so vendar bratje in sestre, to je lahko močna vez. Kako bo, ko bodo odrasli, se bodo grdo gledali zaradi zamer iz mladosti, si bodo stali ob strani, si pomagali, negovali vezi … ali pa se bodo pobili zaradi dediščine in se ne bodo nikoli več pogledali? Vse to tlakujemo starši in pridruženi starši.
Stiki so bili v našem primeru po dogovoru, kar je v praksi pomenilo, da je bil otrok od prej pri nas, ko je to želel, ko se je kam šlo, ko smo bili kam povabljeni … skoraj vedno smo se lahko uskladili, da je bil kot družinski član zraven na družinskih zadevah. Ni bilo vedno tako romantično, na začetku je bil odnos med mojim možem in bivšo strašno napet.
Težko razumem tega partnerja, še težje pa avtorico, da je šla v zvezo z njim. O teh zadevah se je treba temeljito pogovorit vnaprej, ne šele potem, ko je otrok že tu. In te razlike bodo vse občutnejše, upam samo, da je tretji otrok fantek in bosta punci mogoče to pripisovali temu.
[/quote]
Daj povej kje kdo govori,da hčerki nista povabljeni na družinske zadeve, kje kdo govori,da nista del družine. Seveda sta, ampak imata tudi še del svoje družine pri njunem očetu, tudi tisto je njuna družina. kaj hočeš ti povedati, da ko sta onidve pri očetu, pa mama, tretji otrok in novi partner niso družina? ja, kaj pa so če ne družina??? Seveda so še vedno družina, tako kot je za punci družina tudi njun oče, brez mame in novega otroka in novega partnerja. Pa noben zato safra ne fura.
In v času, ko se stiki menjavajo preostala družina ima še vedno pravico početi vse kot družina – tako kot onidve imata vse pravico početi z očetom. To ni zapostavljanje nikogar.
Povem iz prve roke, sama imam ločene starše. Oče je našel novo punco, ki ima že od prej otroka. Poleti so skupaj odšli na morje niso me povabili samo zvedela sem da so na hrvaški obali in da uživajo skupaj kot nova družina. Moji občutki bili so grozni počutila sem se zapostavljena itd.. Tako da dobro premislite. Tudi če so majhne in bodo šle z očetom na počitnice. Tako se boste začeli samo oddaljevati, in delati novo družino z novim fantom. Povem vam iz lastnih iskusenj kako je bilo.
Moje mnenje je, da niti tak problem, če greste na morje v času, ko sta hčerki iz prejšnjega zakona z očetom na morju, če se to zgodi spontano, je takrat ravno možnost in dopust. Problem je v tem, ker si sedanji partner tega želi vnaprej, torej obstaja tveganje, da bosta hčerki iz prejšnjega zakona prtljaga. To bo vodilo v nesorazmerja, hčerki iz prejšnjega zakona se bosta počutili manjvredni. Vem iz lastnih izkušenj, ker je moja mati novega partnerja postavila pred mene in vem, kako to zgleda.
Sama veš, ali gre pri partnerju za željo, da bi dopust preživeli “brez prtljage”, ali zgolj za to, da bo takrat pač še šansa za dopust, hčerke bodo pa pač drugje. Torej, pomembno je, kako tvoj novi partner to dojema. Ker če je to enkratni dogodek, bolj spontan (kar kaže, da ni, saj ga načrtuje), potem sploh ni problema. Če se bo pa vzorec nadaljeval, bota hčerki to videli. Pazi, da svojima hčerkama ne narediš prtljage, ki jo bosta reševali s psihologom.
Večini ljudi ne razume, da jo je partner “sprejel z otroki” s figo v žepu. Sedaj ima svojega otroka in on bi šel na dopust le z njim in partnerico. To sem videla že tolikokrat, identični primeri … Sedaj dopust, potem pa pritiskanje na partnerico, da niso skupaj kot družina (oni trije), nato “turjenje” otrok babicam, dedkom, letovanja …
S tem boš hčerki prizadela, oni nimata več možnosti biti z obema staršema, očimu sta očitno odveč.
To ni pametovanje, so dejstva, ki jih večina spregleda.
Tvoj tretji (skupen otrok) ima možnost odraščati v družini z očetom, hčerki vidita očeta le ob stikih.
Tvoj tretji otrok te ima le zase, ko sta hčerki pri očetu.
Hčerki sta deležni le drobtinice tvoje pozornosti (ker se vedno deli na tri, tretji otrok je majhen in “srčkan”, njegov oče bo vedno “forsiral” da ga daš na prvo mesto.
To da avtorica sprašuje, pove vse. Ve, da nekaj ni vredu. Opravičuje dejstvo in sebe.
Avtorica more partnerju postaviti meje, če želi dobro otrokom.
[/quote]
Oprosti, ampak poznam primer, kjer se je tretji otrok počutil odrinjenega , ker se je mama preveč ukvarjala s prvim dvema zaradi slabe vesti. Vedno se bo nekdo počutil na stranskem tiru, naj bo to partner ali otroci.
Zato ljudje, ne ločujte se prehitro.
Ločila si se z enim in takoj zanosila z drugim. Bravo. Zdaj imaš godljo. Še preden sta z novim ugotovila, če vama bo špilalo, si postregla z nosečnostjo. Ta novi mogoče sploh ni želel družine z žensko z otroci, ampak samo zabavo. Samo ene ne znate živeti same s sabo. Ne znate si urediti življenja, rinete v moške. Prepričane ste, da ste srečale ljubezen življenja že po dveh seksih. Takih glupač je čedalje več, trpijo pa otroci. A zdaj imaš slabo vest zaradi otrok od prej? Zakaj pa nisi na otroke pomislila, ko si se brezglavo ločevala? Ali ko si si takoj navlekla novega? Ali ko si takoj morala imeti še enega otroka? Preden si sta se s ta novim sploh dobro spoznala? Preden si ugotovila, kak odnos ima do tvojih otrok?
Torej. Tudi sama sem v podobni situaciji. Partner ima dva otroka, katera prihajata h nama za vikende. Med poletjem pa sta malo tukaj malo pri mami. Tudi mati otrok ima novega partnerja in z njim dojenčka. Najprej gremo na morje nas 5 ( jaz, partner, otroka od partnerja in najin skupni otrok ) , nato grejo na morje oni ( mama, njen partner, otroka in njun skupni otrok )…in ce imamo cas gremo tudi samo mi trije. In s tem ni nič narobe. In mislim da tukaj ni noben otrok prikrajšan. Je pa res da sta najina otroka ze dovolj velika ( 10 in 6) da se da z njima pogovoriti in razumeta kako stvari stojijo. Vedno pa je najpmembneje da se pogovarjamo, da razumemo kako otroci čutijo in da se predhodno stvari razčistijo. Vsaka družina ima svojo dinamiko in vsaka je različna
Jaz imam samo svoje otroke. Od nekdaj sem zagovornica, da se z otroki ne ravna enako, ampak različno. Nikoli nisem kupčija dveh knderjakč, istih igrač,… V enega otroka sem veliko več vlagala finančno, ker je imel tak hobi. Zakaj bi še drugega silia v isti hobi, jesti kinederjajce, če ima raje sladoled, zakaj bi dobil lego kocke, če si želi pobarvanke ali skiro.
Še je tudi zgodilo, da sem šla še med oš(ne najstniki) na dopust samo z enim, ker si je drug izbral počitnice pri babici oz. Na smučanje z drugimi, ker prvi sovraži mraz in zimske športe. Zakaj enega silit v gorske pohode, če rad bere, zakaj pohodnika silit v maratonskem skupne obiske knjigarn, če ne mara knjig. En je npr zelo rad povabil prijatelje, da so prespali pri nas, vse žeure za rojstne dneve je praznoval doma od noči čarovnic do poletnih piknikov, drugi večino v animacijskih centrih z mojo nujno prisotnostjo na svojo željo.
Otroka sta sedaj polnoletna in se ok razumeta. Seveda smo imeli skupne, dopuste, skupne prostočasne aktivnosti, še sedaj rada gresta kam z mano, celo kdaj sem povabljena v družbo mladih odraslih za kak piknik, pohod, nakupovalni izlet (tu mogoče zarad kartice). Velikokrat pa sta si sama razdelila čas preživet z mano brez ljubusumna, prepirov. Včasih pa sta izločila mene in sama šla kam npr. Na taborjenje s kolegi, včasih k babici, včasih pa samo s psom na sladoled v mesto….
Odvisno kakšni so vaši odnosi in kakšen predznak jim daste (krivda, prisila,…) ali pač kot nekaj normalnega, upoštevanje želja in spoštovanje.
Ne vem ljudje o različni, amapk če se dogovorijo strinjajo, razlike sploh niso razlike, ampak spoštovanje različnosti.
Tole ni primerljivo. Tvoji otroci imajo oba starša, nobenih pritiklin in novih družin in so se sami odločili s kom bodo in kaj bodo počeli in ali bodo šli kam s staršema ali ne.
Tole si lahko predstavljaš takole:
Imam 2 otroka. Na dopust bi radi šli samo s tamljašim, s tavečjim pa ne in hočemo da ostane doma. Saj bo šel v tabor in bo imel celo več dni morja kot mlajši.
Tale interpretacija je pa prav perverzna.
Seveda se z otroki ravna različno, glede na njihove interese in potrebe. Ampak tu nikakor ne gre za to, da hčerki od prej ne bi marali na morje hodit in bi se mama in njen novi partner benevolentno odločila, da jima ni treba.
[/quote]
Se strinjam, da ga tale zmaga – vsi starši vemo, da so otroci različni, jaz tudi ne silim v iste igrače, hobije, spoštujem, da je en bolj navezan na dedka kot drug ipd… ampak tu ni govora o tem, da se sili otroke od prej, da se ukvarjajo z istim hobijem kot novi skupni otrok.
Jaz sem tole razumela kot odrivanje punc s strani novega partnerja, ker ne sodijo v njegovo družino. Ne gre se samo za morje, če avtorica ne bo odločno nastopila bo takih situacij vedno več.
Iz tvojih odgovorov je razvidno, da nimaš lastnih izkušenj s tem. Očitno nisi živela v taki druzini, sploh ne kot otrok “od prej”. Ko v družini nisi 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} sprejet, to cutis. Saj, če si sprejet ni male in velike družine. Je samo družina. Ki te sprejema alu pa ne. V kateri starši želijo svoj dopust preživeti s svojimi otroki in oni z njimi. Vse ostalo pač… boli. Pa če ti verjameš ali ne. Ne boli število dni na morju, tudi ne število kepic sladoleda. Ampak da je moja mama preživela nekaj dni dopusta brez mene, zato pa z bratom? Tudi če sem bila jaz takrat pri očetu. V vsakem primeru v otroku prebudi slab občutek, tudi, če se prej vse dogovorijo in tudi, če oče v tem času klati zvezde z neba. V tej družini imajo “trije” tako ali tako dovolj časa, da so sami, v normalnem tempu so otroci “od prej” tega navajeni. Glej, saj hitro pride, ko ne želijo iti več zraven, teh par let bo tudi ta novi potrpel, potem mu bo še žal, ko bo moral sam zabavati skupnega otroka :P.
Poskusi razumeti, da so dnevi dopusta omejeni in poskusi razumeti, da so otroci ena taka zelo čustvena bitja.
Moji starši so bili rejniki in pri nas so živeli “tuji” otroci, veljalo je načelo vsi ali noben. Recimo jaz sem za rojstni dan dobila enako “bogato” darilo od staršev kot rejenci (včasih so bila darila skromnejša). Na dopust smo hodili vsi skupaj, ne spomnim se, da bi kateri od teh otrok kdaj dopustoval s svojimi biološkimi starši, večinoma so k njim šli za kak vikend ali k starim staršem za kak teden med počitnicami.
No, s polnoletnimi ljudmi se pa že lahko pametno pogovoriš, sploh ko gre za stanovanje. Seveda moji starši niso rejencem ob 18. letu kupovali stanovanj, zato da bi potem lahko kupili stanovanje tudi meni.
Avtomobila jaz iz vzgojnih razlogov ne bi nikoli kupila otroku; to je nekaj, kar si kupi sam, ko ima sredstva tako za nakup kot za vzdrževanje.
jaz bi se vprašala, če oče teh dveh deklic, ki živita z mamo in očimom nima nič slabe vesti, ker je hči tako malo z njim? Očim je sprejel obe dekleti in nosi soodgovornost za njiju in še za svojega otroka. Skušajte se obe strani dogovorit in tudi ne pozabit na dejstvo, da oče vzame hčeri na dopust samo za 1 teden – koga pa potem vzame preostale dni? So tudi primeri, ko se ločeni starši s svojimi novimi partnerji dogovorijo o istem terminu in destinaciji, samo nekaj apartmajev narazen in so vsi otroci na kupu in se brusijo med seboj. Če vam to uspe, boste vsi imeli veliko od dopusta. In prav lahko se vama zgodi, da bosta še po dopustu kdaj oddala vajinega skupnega otroka s hčerama na “mini dopust” in tudi sprejela morebitnega očetovega novega otroka. Z potrpežljivostjo in lepim vzgledom sta hčeri lahko še v odrasli dobi čudoviti sestri na obeh straneh.
Samo ločene babe imajo v glavi idejo, da je družina, po možnosti še srečna, ona, njeni otroci od prej, novi partner in novi otrok. Tako dojemajo družino samo ločenke.
Njihov novi partner se pač sprijazni s situacijo, a zanj je družina ona, on in njun skupni otrok. Tudi če tega ne pove na glas.
In ko pod isto streho živi ločenka, njen novi partner, njun novi otrok in otroci od prej, je to družina samo za prve tri, otroci do prej so samo privesek v tej družini in neumno je pričakovati od njih, da bodo to skupnost dojemali kot eno happy family.
Tako da, ko boste to dojele, boste dojele tudi to, da je normalno,da si vaš novi enkrat v življenju želi biti samo s svojo družino, ne s tujo mularijo. Pa če jih ima še bolj rad.
Moja sestricna je locena in ima novega partnerja, ki je ful bogat. Starejsi hcerki je najel stanovanje v mestu, dokler se je solala, zdaj dela, zaposlila se je v tujini, mlajsa je se z njima, ji kupi vse, kar si mala zazeli, za 18.rd ji je kupil avto.
Ima starejsega sina, temu je kupil stanovanje, avto in kar vse spada zraven.
Na dopust gresta pa kdaj sama, kdaj pa vsi skupaj.