Bravo, da si si spraznila dušo. Gotovo že to malo pomaga, kajne. Poznam to situacijo, češrav imam jaz samo enega sončka (pa si zelo želim dva). Držim pesti za tvoj samski dopust na Kanarskih. Poročaj, kako je bilo!

Lepo, da si se olajšala z pisanjem, vendar takega kaosa, kot ga opisuješ ti jaz še nisem nikoli pri nobenem zasledila. Torej, čas je, da spraviš družino v red drugače se ti bo utrgalo, če ne danes, jutri zagotovo in trpeli boste vsi (če ne trpite že danes). V dogajanje in ustvarjanje reda v družini obvezno uklopi moža. Za začetek odpelji na igrišče samo enega otroka, enega pa naj ima mož doma, drugi dan zamenjaj situacijo, če si bo drugi otrok to zaslužil in otroka bosta kmalu ugotovila, da si morata tudi igrišče zaslužiti, prav tako pa naredi tudi z drugimi zadevami. Ni jela brez dela, tako so me učili in tako tudi je. Ni važno, če je otrok majhen, iz majhnega raste veliko. Če je že majhen neubogljen, bo večji še bolj neubogljen, kaj boš pa potem, če že danes ne moreš iz denva v dan živeti v takem kaosu, dretju in neredu. Spravi se v red, saj si samo človek in ne žival, ki mora iz dneva v dan poslušati dretje in kričanje, za drugimi pa pospravljati in kuhati. Družina je homogena tvorba, kjer sodelujejo vsi!

Pa lep dan in naj se začne že danes.

Pri nas je podobna situacija kar se tiče kreganja otrok (4,5 in 7 let), ampak pri mizi pa ne dovolim takega obnašanja (sploh pa metanja vilic in podobnega po tleh). Pa tudi objemanja se ne grem. Če ne pali nič drugega, pač dobita eno po riti. Takrat se napadi histerije hitro umirijo.

Saj ni tko hudo ane, ja pojdi za eno popoldne nekam kjer se spočiješ in že čez par ur boš hitela domov, ker boš vse to pogrešala, takle mamo ja, dobrodošla mamica! Zato si je treba vzeti čas mal na teden le zase, nekaj uric…kajti drugače pa rata vse tko kot pri tebi! Torej izbori si dan in ure le zase in to uresniči, bo vse takoj lažje, verjemi!

Vaša vsakdanja rutina očitno ne pali. Naredi si načrt za drugo. Že danes! Ppojdi iz službe 15 minut prej, v trgovino po sokove za mulce in kakšno žemljico/banano/karkoli pač, da ne bosta lačna.

V vrtec pridi DOBRE VOLJE, obljubi jima dobrote iz avta in IGRIŠČE. Samo en pogoj jima daj: ne se kregat. Iz vrtca direktno na igrišče – krasno vreme je.

Če se v avtu cufata, reci – 1-krat (!!!), čisto mirno (!!!!), a odločno:
– Če ne bosta nehala, bom ustavila avto in gresta lahko peš naprej.
Če se še naprej cufata, res ustavi avto (takoj), pojdi do njiju in ju s čisto MIRNIM glasom začni odpenjati. Najkasneje takrat bosta ugotovila, da misliš resno. In si bosta izgovorila še en odpustek – in jima ga daj, seveda.

Na igrišču: enaka pravila. Ne vpij, ne kriči, ne grozi, samo povej in ukrepaj. Če se kregata za isto igralo: ohrani mirne živce, odredi 1 minuto enemu in 1 minuto drugemu. In če vidiš, da grozi spor: ukrepaj predčasno. Reci: ti loviš! Ali jima naroči, naj gresta iskat “zaklad”. Ali kakrkoli drugega. Če pa res ne bosta dala miru, povej, da boste sli ob prepiru domov. Enkrat ju opozoriš, če ne gre, ju popokaš in greste. Čisto MIRNO, brez vpitja.

In doma se bosta potem mnogo lažje zaigrala. Skuhaj kaj preprostega, glej, da bosta pravočasno pri večerji in v postelji. Zadaj si za nalogo, da boste večer speljali mirno. In če se kregata med seboj, naj poskusita sama zgladiti spore.

Predvsem pa velja: nasmeh na obraz in pozitivne misli!

Se podpišem, le da ma naš maili 3,5 let, tamala 19 mesecev, vse ostalo kopija.

Tako je bilo pri nas pred par leti.Še sreča,da se je sedaj vse spremenilo.Mulca imata 14 pa 9 let.Z možem sva v soboto prvič po 14 letih sama pohajala s psom.Ne morem veeeeeeeeeeeeeerjet,kaj sva dočakala……………………..Potrpi še enih 8 let.Pol bo bolje.

draga bbc, jaz ti pa predlagam, da poskusi naslednje:

(sicer imam tudi sama 2,5 letnico in 6 letnika in je bilo do pred kratkim-…enako kot pri tebi, kar se ravsanja in podobnega tiče)

Torej: bistvo je, da moraš vedno dajati prednost starejšemu: ostalo se pa naj zmenita sama. Recimo, ne kregaš starejšega, ker je tamalega premlatil, ga spotaknil ali karkoli.

Tamalemu rečeš naj ta velikega posluša in uboga. Ta velikemu se zdi in neha podjebavati tamalega (v povprečju, seveda, čisto zadeva vseeno ne izzveni). Naravni red je tak, da naj bi imeli vedno prednost starejši: torej najprej starša, potem prvi otrok, nato drugi in tako naprej in stvari lepo špilajo.

Priporočeno s strani Divjakove-nekako tako in pa še v oni vidim, da je en tip to tudi propagiral.

In pri nas je začelo delovati prvo minuto, ko sem tamali rekla, da naj uboga bratca, ker on že ve kako. In sta se čudežno (ker do zdaj se je to zgodilo enkrat na mesec) zaprla vsakič tudi po eno uro v sobo, ali pa bila poleg naju v dnevni in !!!normalno sobivala.

Veliko sreče ti želim!!!!