Ko poslušam mularijo, se mi zdi, da 3/4 ljudi doma NE kuha. Večina sošolcev je doma zmrznjene pice, ribje palčke, zmrznjen pomfrit. Grejo po kebab, jufko, burek itd. Ko gredo s starši kam ven jest, hodijo v “all you can eat” bifeje, sploh ne poznajo restavracij. Pri vsej dobri hrani, ki jo premore Italija, se bomo mi Primorci polnili z neko Kitajsko in Balkansko porkerijo? Sem redno poslušal, da sošolci naročujejo hrano na “ameriske sladkarije”, da žrejo neke čudne čipse (ala Takis, Cheetos), neke kitajske sladkarije in neke instant ramene. Nisem se nikdar strinjal, da bomo jedli te porkerije, ampak ajde sem rekel, bomo enkrat kupili, da vidijo kakšna svinjarija je to. Smo poskusili takise, vsem je bila nagravžno. In za piko na I, smo kupili buldak instant ramen. No in smo skuhali. Mulca sta poskusila iiiin BLJAK, noben od dveh ni bil sposoben jesti tega sranja. Potem pa pride tamala in reče “daj tata kaj mi skuhaš eno dobro pašto s pomidorom?”  Neprecenljivo.

Zakaj s takšno sile nad tiste, ki ne kuhajo? Kaj pa če nimajo časa? Denarja?

Amerikanizacija. Kuhat ni več moderno, v teh kapitalističnih časih niti ni časa. Babice pa še hodijo v službo.

Ne, pri nas kuhamo. Ne vem kako dolgo je človek na tej instant hrani lahko zdrav.

Tisti, ki nima denarja, po tvoje hodi ven jest in predpripravljene jedi kupuje?

No, sicer je pa včasih res. Poznam eno, ki je že leta na socialki, hodi po pakete na RK in Karitas, ampak tisto tala naprej ali pa pomeče stran, ker kuha ne. Menda nima časa. Je zadeve iz toplotek pa pekarn. In jamra, da nima za položnice.

Nas je bilo 5, smo vsi kuhali in dejansko jedli 90% doma kuhano, a pojemo kdaj tudi burek, pico, horsa, instant nudle in zmrznjene pohancke, pac vcasih ni casa ali pa se nam zalusta fast food.

Moji ne zdrzijo par dni na picah in burekih, obcasno jih pa zmazejo.

…hmm…čisto odvisno, verjetno…zdaj će starši jedo med delovnikom toplo malico, kosilo, kar jih v moji okolici, redno, na dnevni bazi prakticira veliko, (poglej menze, gostilne v dopoldanskem času – vse polno), potem se jim doma res ni treba s kuho ukvarjati. Ker imajo otroci kosilo v šoli. zvečer pa el sendvic, jajca, …nekaj u izi.

…sem se pa spomnila, kako ej to z “novimi” okusi; v 90ih so “ven prišli” top flipsi  z nekaj različnimi okusi- na začetku so mi bili “blek”, potem pa “mljask” …ali pa pice, smo jih v šoli imeli za malico tiste okrogle, brezvezen okus, in mi ni bila dobra, … dandanes je pica, vemo, stalnica ..

..kuha se, včasih več, včasih manj, ampak se, ker se ne poslužujem obroka v službi, danes, npr., komaj čakam, da si privoščim domačo pico…hitro, okusno, po svojem okusu …še rpeden se dodobra “usidram”doma, pica že zgine …

Ne vem če ravno 3/4, to otroci slišijo od drugih pa malo posplošujejo. Kaj pa vem, vsak po svoje, mojega otroka recimo ne razveselijo testenine s paradižnikom, mora biti kar šnicl. Poraba je večja v dobi odraščanja, verjetno zato.

Ja testenine z paraduznikom pa je super hrana kaj.

Na to, kaj jedo v Ljubljani, ali ko gredo s prijatli ven, ne moremo vplivati.

Doma pa kuhamo, jasno.

Spet ti se pa precej vtikaš v to kaj drugi jejo in koliko.

Vidiš, koliko boljši od drugih si, avtor? A ni to fajn?

Nimajo casa? Preprosto kosilo se da skuhati ze v pol ure. Toliko casa porabis, da gres ven jest in prides nazaj domov ali da ti pripeljejo na dom.

Nimajo denarja? Potem naj kuhajo doma. Vse skuhano doma je nekajkrat cenejse kot ekvivalent kupljen zunaj.

Skuhano doma je ponavadi tudi bolj zdravo. Zunaj kupljeno ima 3x toliko kemije kot domaca hrana. Ko so mladi, telo to predela in izloci, a nekaj se akumulira in ko jih bodo imeli 40, 50, bodo pa jamrali, kako jih boli to in ono in tekali k zdravniku.

Kaj češ, Slovenci brez tradicije o hrani..

Moški bi moral “disciplinirati” takšno leno, neuporabno baburo, ki niti otrokom ne zna skuhati kosila.

Se mi zdi, da je v teh časih, ko je hrana zunaj vse manj kvalitetna, vredno kuhati doma, vsaj večino. Potem tudi če si občasno privoščiš kakšen junk ali predpripravljeno hrano, ne škodi.

kuhala sem v času vrtca, vso osnovno šolo in zadnji dve leti srednje šole VSAK dan.. eto, zadnje leto srednje šole ne rabim kuhat vsak dan. paše.

“Slovenci” , tisti slovenci ko v tujini napišejo slovenski državljan, ćefurji ste tisti katerim se ne da, predvsem ćefurkam, raje kofetkajo kot da bi kaj skuhale za desca in otroke.

…. in ti pokaš od ponosa, ker otrokom skuhaš makarone s paradajzom?  haha

Kakor si navajen. Navade iz otrostva zadrzimo tudi v odraslosti.

Jaz sem recimo iz druzine, ko se je kuhalo. Moz iz druzine, kjer se ni kuhalo nic.

Jaz na predpripravljeni hrani ne zdrzim. Dva krat na mesec, vec ne gre. Ogabno. Otrokom kuham. Zaenkrat so tko majhni, da prepripravljene nocejo jesti. V restavracijo tudi bolj ne, kot ja. V vrtcu jedo bolj za silo. Je nujno doma imeti en konkreten obrok kot pozno kosilo.

Jemo raznoliko, veliko zelenjave, vecinoma z nasega vrta.

Iskreno, ne predstavljam si, kako ne kuhati doma. Gre seveda nekaj casa, ampak se da.

Meni je zelo dobra mehiška, kitajska hrana, tudi pice in špageti. V Ljubljani imaš vse, razen slovenske ne.

Koliko je katera zdrava je vprašanje, a meni je važno, da je raznolika.

Ja, res je ,ko so otroci majhni …sem koj po službi letela za šporget…ker tista kosila v vrtcu , šoli…so lahko zgodnja, so lahko za pojest ali pa ne, kakor kdaj …In je pač obdobje ,ko otroci nucajo domačo hrano…Pa tudi domače dišeče vonjave, domačnost, varnost ,zaupanje doma…Ko se bodo spominjali , tako kot se mi …kako je dišalo po goveji juhi, palačinkah, praženih  drobtinicah na slivovem cmoku, štrudlju., ..ali celo zmrdovali, a fuj si kislo zelje kuhala., a veš da ga celo naselje voha .hahaha….Bo vsaj nekaj …in ne bo samo praznina in hlad… in prazni lonci ….

Yep, se strinjam …za otroke se potrudit in ustvarit domačnost kuharije …Tu je fajna kuharica iz primorske  -Emilija Pavlič-…

Kuhamo doma, vse od res zelo zdravih jedi, do “porkerije”. Nikoli ne kupim predpripravljenih, zamrznjenih jedi, dopeke in podobno.

Če se nam zalušta pica, burek, hamburger, pomfri, pohanje ali kaj takega, to pripravimo doma iz domačega testa, doma začinjenega mesa, sveže zelenjave in doma pripravljenih omak.

Tudi azijske in južnoameriške jedi kuhamo doma. Na internetu je na kupe receptov, ki se jih skušamo čim bolj držati, da dobimo neke avtentične okuse, včasih tudi malo prilagodimo, če česa pri nas ni za dobit… Brez nekih instant zadev ala pogrej in pojej.

Občasno ja. Drugače se pri nas kuha župa, polenta, pašta, mineštra, rižot…