Downov sindrom in otroci
Enkrat je bil v nekem dokumentarcu na TV en par, oba z downovim sindromom, ki si ful želita imet otroka, ampak jima ne pustijo. Pa sta oba delovala dokaj “normalno”, pravzaprav bolj normalno kot mariskateri “normalen” starš. Takrat sem razmišljala, kakšna nepravica. Razni psihoti,alkoholiki, narkomani, živčne razvaline, agresivneži itd., ki veljajo za normalne, se lahko razmnožujejo,kolikoe želijo, ta par pa ne. Pa bi mogoče bila ta dva boljša starša kot marsikdo drug.
za grdo!:
In ti si vrhovna poveljnica za moralo na tem forumu?
Ponovno te pozivam, da mi povej vsaj, kje ta snažilka dela. Če sem res razkrila preveč, potem to ne bo težko. Snažilk je menda malo, kraje v Sloveniji očitno lahko prešteješ na prste ene roke, duševno prizadetih pa tudi ne najdeš za vsakim vogalom. No, vrhovna poveljnica, bo kaj?
Tudi če bi vedela, mi to na kraj pameti ne bi padlo.
Ampak očitno sploh ne dojameš, v čem je problem. Ne gre se za moralo, pravičnost, karkoli, gre se za osebne podatke.
O osebi si povedala preveč. Nisi napisala ne institucije, ne imena in priimka, ampak vseeno preveč. In nisi edina taka na tem forumu. To se dogaja pogosto in verjamem, da večinoma nezavedno. Bi pa bilo zelo dobro, da bi ljudje prej premislili, preden kaj objavijo. Če že izpostavljajo sebe in svojo družino, naj pustijo druge pri miru.
Kaj ti o sebi pišeš, je tvoj problem. O tej snažilki pa vemo to, da ima prizadeto hčerko, ki je v zavodu, kasneje smo pa še izvedeli, da očitno snažilka dela v veliki instituciji. In če kdo ve tudi za tvoj poklic (baje si ga že napisala, mogoče celo pod istim nickom), potem hitro lahko ugotovimo, katera je ta institucija in kdo je ta ženska. To pa je strašljivo.
Ne misli, da si tukaj anonimna. Tudi, če menjaš nick, se marsikoga da prepoznati, stil pisanja pove že ogromno.
Lahko še v nedogled bluziš o nekem vrhovnem poveljstvu, dejstvo pa je, da ne razumeš, kaj pomeni objavljanje podrobnih podatkov. Ki za temo niti niso relevantni, mimogrede.
gumpa, resnično ne razumem vprašanja. Nekoč pač klepetam s snažilko (pardon, sodelavko). Obdelali sva vreme in neznosne razmere za delo, pa je ob vsem najinem jamranju dodala, kako so ji v zavodu dali podpisat, da lahko hčerki predpišejo kontracepcijske tablete. Da je duševno prizadeta, zgolj ugibam. Morda je pa zgolj motorično ovirana in jo morajo zato imeti v zavodu. Sodelavko se je jezila, da jih imajo tako ali tako pod nadzorom in da naj izberejo druge načine, da ne bi prišlo do “nerodnih situacij”.
Tvoje vprašanje pa pravi, če naj bi jaz skrbela za njeno hčerko, če prav razumem. Mi ni treba. Zanjo skrbijo že v zavodu.
Laura, za Downov sindrom, na primer, je značilen tudi izrazit spolni nagon. Seveda so varovanci pod nadzorom, ampak verjemi, da stoprocentno to ne gre. Poleg tega imajo navsezadnje pravico do spolnih odnosov. Pred nekaj leti je bil nekje objavljen precej obširen članek o tem, je pa to precejšnja tabu tema – kar pa ne pomeni, da ljudje z motnjami v razvoju nimajo spolnega življenja.
Gumpa pa sprašuje, ali bi tvoja sodelavka nemara rada še za vnuka skrbela.
Nisem zamenjala nicka, sem se samo enkrat oglasila in zdajle se zadnjic, ker nimam casa, sem pa cutila mocno potrebo napisat tisti stavek gor, ce smem…
Kot sem rekla, Laura ne razume, kaj ji hoce nekaj oseb zgoraj povedat, med drugim tudi to s sodelavkinim vnukom, do katerega bi lahko prislo in tudi ce bi bila jaz ista oseba kot je grdo!, kaj ima to veze z mojim komentarjem? Mislim, da Laura brez veze tezi in insistira, namesto, da bi tudi prebrala druge komentarje in dojela bistvo.
Ja se strinjam. Nekatere bolezni ali stanja bolnikov so pač taka, da je njihov spolni nagon zelo, zelo močan.
Med te spadajo tudi duševno motene osebe in ne boste verjeli – bolniki z tuberkulozo in astmatiki.
Z vsem tem ni čisto nič narobe in vsak ima pač pravico do spolnih odnosev. Problem je starševstvo
Problem nastane v primerih ko si ali nisi OPRAVILNO sposoben.
Ker če nisi – imaš skrbnika, ki v navezi z CSD in pravno službo upravljata z odločitvami v prid oskrbovanca s tem da mu ne škoduješ in niso kršene njegove pravice.
Vem, da do tega, da je nekdo opravilno nesposoben zelo dolgotrajen postopek, ki vsebuje mnenja mnogih strokovnjakov različnih področij.
To velja za duševno manj razvite osebe, kot za tekom življenja razvijajoča se bolezenska stanja ( hitro napredujoča agresivna shizofrenija, senilna demenca ) ali pa huda možganska okvara kot posledica nesreč.
In še to. če par duševno moten + “zdrav”, le tega ne zlorablja. Kako je v primeru skrbništva, dedovanja, državne pomoči, poroke………………………en kup vprašanj