Ne vem sicer, koliko je tu zanimanja za take stvari, ampak je vredno branja.

http://www.slovenskenovice.si/lifestyle/vrt-dom/slovenci-se-bojimo-uspesnih-ljudi-bojimo-se-jih

Zanimivo! In tole še kako resnično glede sodelovanja v Sloveniji:

Zdi se mi, da ne sodelujemo zaradi več razlogov. Največja ovira je zavist. Če se komu kaj posreči in če kdo dobro dela, intuitivni odziv Slovenca ni: Pridružimo se in mogoče bomo vsi skupaj uspešnejši, ampak da je to treba onemogočiti ali uničiti, ali pa da je nekdo to zagotovo naredil nezakonito. Takšno mišljenje me strašno moti. Slovenci se bojimo uspešnih ljudi. Bojimo se jih.

V Ameriki razmišljajo povsem drugače. Če je nekdo uspešen, bi se z njim vsi radi kakor koli povezali. Tudi vsi šefi si jemljejo kot lastno zaslugo, da so njihovi zaposleni uspešni. Ne počutijo se ogroženih, saj to pomaga tudi njim. Slovenci pa se bojimo uspeha in ne vemo, kako z njim ravnati. Uspeh je bolj grožnja kot vabilo k sodelovanju.

ni vse črno / belo mar ne. jaz poznam tudi drugo stran, ko se takemu, ki mu je nekaj uspelo, želiš pridružit oz. mu pomagat, kakorkoli že, pa te zavrne, ker ga je trah, da mu boš kaj ukradel ali mu vzel slavo, uspeh ali kaj pač že.
cel narod pač ne more biti tak, mar ne, sploh ne kao slovenski, ker smo preveč zmešani. tako posploševanje je itak bedno do amena.

Žal se ne morem strinjat s tabo. Bi se sicer zelo rada ampak žal je velika večina slovenskega naroda izjemno zavistna. Stara je že tista o kravi, saj veš in ne zaman. Danes, ko je ekonomska situacija takšna kot je, je pa žal še huje; ljudje bi se iz zavisti dobesedno pogrizli med sabo, če bi bilo treba. In kakšno olajšanje je, ko prideš nekam v tujino in iščeš tiste noge, ki jih pričakuješ, da te bodo spotaknile, pa jih nikjer ni.
Še zdaleč ne trdim, da v tujini rastejo samo rožice kakor tudi ne, da smo Slovenci slabi. Ampak ta znana folšarija nam je naredila že veliko hudega. Poglej samo, kako se koljemo med sabo, drugi pa nam veselo uničujejo nam nekoč tako drago deželo.

ne bi vedela nič o tem, pa sem stara preko 40 let. očitno se ti sučeš v drugih krogih kot jaz, ker tam kjer živim jaz ni niti med sosedi foušarije, imamo vsi dovolj in medsosedska pomoč je nekaj normalnega, za ostale se pa ne menimo. je pa bilo pred časom, da je nek prišlek uspel naredit neko zadevo, sem mu ponudila pomoč, ker pač imam nekaj znanja s tistega področja, pa je rekel, da ne, da bo vse sam, ker mu glede na … tvoje ugotovitve o svetu in naši družbi … najbrž želim ukrasti idejo. sick do konca, res. s takim obnašanjem res ne bo nihče od tistih, ki želijo uspeti, pri nas uspel.

s tem, da se šefi hvalijo z dosežki zaposlenih pa mislim da tudi pri nas ni problemov.