dragi mami v slovo :(((((
Predlagam obravnavo pri strokovnjaku zaradi popolnoma potlačenih čustev. Da se NAJSTNICI ne zdi drama, ja, D R A M A, ko ji umre mati, kaže da je bil odnos z materjo čisto out, da je bil odnos neobstoječ, zanikan, da je ta oseba (najstnica) nesposobna čustovanja ali pa na tak ali drugačen način čustveno poškodovana.
Za res odrasle osebe ne govorim, delanje ful cirkusa iz smrti starša je neprimerno oz. kaže to, da se otrok, čeprav odrasel, psihološko od starša ni ločil. Ne govorim o normalnem žalovanju in bolečini, ampak temu da se eni res v tem valjajo kot poblazneli.
Da pa NAJSTNICA pravi, da ni bila štala – tu pa nekaj ni ok.
Meni je mama umrla, ko sem bila stara 26 in ja, je bila drama, bilo je prezgodaj, strašno in totalen šok. Čeprav se nisem sesula, pa sem morala čisto sama čez to, sem zdržala, prebolela in danes je mati pač le še spomin, niti ne več tako boleč. Ampak ja, ko ti mlademu umre starš, JE DRAMA, ker psihologija po naravni poti tega ne prenese, ker ego še ni tako močan in odcepljen. Če zate ni bila, pomeni, da si odcepitev od matere naredila prezgodaj ali pa si se pred bolečino branila tako, da si občutke potlačila in jih še vedno tako globoko zakopavaš, da se jih še zavedaš ne – vplivajo pa lahko na celotno tvojo psiho.
Med drugim marsikaj pove že to, da sploh zastavljaš tako vprašanje tule gor. Očitno je, da s temi čustvi nisi pomirjena, pa čeprav se ti na površinski ravni zdi, da si.
Swan
Iskreno sožalje
Predlagam obravnavo pri strokovnjaku zaradi popolnoma potlačenih čustev. Da se NAJSTNICI ne zdi drama, ja, D R A M A, ko ji umre mati, kaže da je bil odnos z materjo čisto out, da je bil odnos neobstoječ, zanikan, da je ta oseba (najstnica) nesposobna čustovanja ali pa na tak ali drugačen način čustveno poškodovana.
Za res odrasle osebe ne govorim, delanje ful cirkusa iz smrti starša je neprimerno oz. kaže to, da se otrok, čeprav odrasel, psihološko od starša ni ločil. Ne govorim o normalnem žalovanju in bolečini, ampak temu da se eni res v tem valjajo kot poblazneli.
Da pa NAJSTNICA pravi, da ni bila štala – tu pa nekaj ni ok.
Meni je mama umrla, ko sem bila stara 26 in ja, je bila drama, bilo je prezgodaj, strašno in totalen šok. Čeprav se nisem sesula, pa sem morala čisto sama čez to, sem zdržala, prebolela in danes je mati pač le še spomin, niti ne več tako boleč. Ampak ja, ko ti mlademu umre starš, JE DRAMA, ker psihologija po naravni poti tega ne prenese, ker ego še ni tako močan in odcepljen. Če zate ni bila, pomeni, da si odcepitev od matere naredila prezgodaj ali pa si se pred bolečino branila tako, da si občutke potlačila in jih še vedno tako globoko zakopavaš, da se jih še zavedaš ne – vplivajo pa lahko na celotno tvojo psiho.
Med drugim marsikaj pove že to, da sploh zastavljaš tako vprašanje tule gor. Očitno je, da s temi čustvi nisi pomirjena, pa čeprav se ti na površinski ravni zdi, da si.[/quote]
Zelo lepo si napisala. Ampak, ne prav. Vsaj za moj primer ne. Sem dala skozi psihoterapijo, zato mi je (v zvezi z menoj) marsikaj jasno. Pa vseeno hvala, ker si se tako lepo potrudila!
Žal,nekaj takšnega lahko napiše nekdo,ki je iz kamna ali pa dotalni egoist,ki misli samo na sebe.
Ne govori mi ,da ni bilo drame(koliko pa si bila stara),ker dobro vem kako je ,če ti v mladih letih umre mama.Moja je, ko sem bila stara skoraj 18 let.Šok,otopelost,bolečina ,jeza,takrat bi najraje kričala na ves svet,sovražila sem vse,ki so mi prišli izrečt sožalje.Ko je vse to minilo,me je grabil strah,kaj pa zdaj,kako naj pa zdaj živim brez nje.Na srečo sem imela mlajšega brata in sem mami obljubila,da bom skrbela za njega.To me je na srečo držalo nad vodo,da se nisem utopila v žalosti.
Zdaj,če pomislim nazaj,še me vedno nekje stisne,ker je več ni,tista grozna bolečina je minila,so pa ostali lepi spomini,trenutki,ki jih nikdar ne bom pozabila.Zavedam pa se,da sem postala boljši človek,ki ve kaj hoče vživljenju.
SWAN,
res iskreno moje sožalje iz vsega srca,vem,da ti zdaj trenutno to nič ne pomeni,a ščasoma,ko bo ta grozna bolečina minila boš lahko prebrala naše iskreno izrečeno sožalje in videla,da ob tej izgubi nisi sama,da mislimo nate.
Lp
iskreno sozalje in oguljeni: “sej bo”. druge opcije itak ni. glej “pozitivno”, neguj spomine…
mene je moj vzornik, moj oci, nas oci, zapustil tudi cca tega dne, pred dvema letoma 🙁 seveda ni fajn. me čuva – premlad – od tam gor, a mi manjka.
swan: sanja se mi ne, kdo si – ampak res: “sej bo”, ker vedno je. drzi se.
Pizda ej težite pa res tukaj gor in iz prav vsake stvari naredite čvek. A nimate res kaj drugega početi v tej Sloveniji? A nimate družin ali nekih živih bitij, nekateri so ja non stop le tukaj gor in se vklopijo v vsaki novi čvek..in sprašujejo v eter prav neverjetne in poneumljene stvari.
Androidi a veste, da če nekomu nekdo umre mu ne bo pomagalo pravn nič, če mu natipkaš par plastičnih ničel in enk!?