Dobro jutro, gmajna!

Sem v sebi že nekako razčistila stvari in reči, ki povzročajo nejevoljo, občutek praznine, razočaranja, ki so človeku “podarjena” od ljudi, ki jim je neomajno zaupal, bolečine v prsih, ki so pogojene z razmišljanji, kaj storiti, kako se ravnati v primerih, ko si daleč nekje jabolko spora, pa ne veš zakaj, ko si obsojen, pa ne veš zakaj, ko o tebi razmišljajo, razpredajo, prinašajo zaključke, pa si še vedno brez obraza, brez vsega, samo in zgolj … nekaj … nekdo… poznan zgolj peščici, drobni peščici … ta peščica pa si žal lasti pravico govoriti, razpravljati o tebi, kot o subjektu, ki tam je zato in samo zato, da je v porog in posmeh ostali veličini.

Tako sem razmišljala in razčiščevala v sebi, ko se mi je ponudilo v tej smeri tudi razmišljanje Zvoneta Modreja, ki govori o odločitvi o odgovorih takole:

—————————-
Odločimo se lahko, da si bomo neomajno prizadevali razumeti vse in vsakogar. Vedno in povsod bomo postavljali svoj ZAKAJ v trdnem prepričanju, da bomo našli svoj ZATO.

Trmasto se bomo zaletavali tudi v življenjske skrivnosti, ki jih človeška pamet ni sposobna dojeti. Tako se bomo velikokrat v nedogled spraševali vse mogoče in iskali odgovore, ki jih ni.

Ali pa se odločimo iskati odgovore le na tista vprašanja, kjer slutimo, da le-ti sploh so. Bodimo zadovoljni, četudi si nekatere zasilne odgovore privlečemo za lase, da le poneha tisto stalno spraševanje.

Računajmo tudi na skrivnost, kot je življenje samo, ki nikomur noče razkriti nekaterih svojih zakonitosti.
———————————

Da, neomajno si prizadevati razumeti vse in vsakogar nam verjentno ne bo prineslo drugega, kot bolečine in razočaranja, razen v primerih, da se že vnaprej pripravimo na to, da razumeli pač nekaterih stvari nikoli ne bomo. Pa vendar, ali ni izguba časa in energije iskati odgovorov, ki jih ni in ni? Zakaj si postavljati ZAKAJ, če vnaprej vemo, da ZATO-ja ne bo? Ali pa nas bo tisti ZATO preveč bolel, nam povzročil toliko težav in bolečin, da si ne bi želeli nikoli po že danem ZATO-ju tega sploh dojeti in sprejeti?

A brez ZAKAJ-ev in brez ZATO-jev si življenja enostavno ne predstavljam. Pa vi?

Lep dan, prijatelji, samo ZATO, in brez ZAKAJ-a!

jutrooooooo

Se popolnoma strinjam s prvim odstavkom !!!!! Pa da ne kurim spet , bom tole tkole rekla..Tudi jaz ne maram , da nekdo govori o meni stvari , ki jih ve…itd….tukaj bi lahko še veliko napisala , pa ne bom ( še ) zaradi miru…

Hmm , zakaj zato…stalna spremljevalca naših življenj. Pri meni je tko , da si dostikrat postavim vprašanje zakaj , samo tistega ” zato ” pa ne najdem vedno . Ker je včasih kaj tako nesmiselno a se dogaja , ker pravzaprav je tako …..redko se nam ponudi v pravi meri z pravo vsebino ( željeno ali pa ne ) tale zato.

He, he, je zajček zakompliciru :))
Spet modrujem , postajam modra !