DRUGAČNA SREČA
——————
Sreča takšna, sreča drugačna! Pa takrat, ko se nam občutno zmanjšajo možnosti za njeno doseganje ali pa ko celo mislimo, da nas je sreča zapustila; ko mislimo, da za nas sreče sploh ni več nikjer?!
Takrat moramo najprej preveriti, kaj nam sreča sploh pomeni. Za nekoga je sreča zadetek na loteriji, za drugega, če bi opeka s strehe padla tik ob njem namesto na glavo. Tretjemu pomeni sreča globoko notranje občutje zadovoljstva po uspešno opravljenem delu ali po ugotovitvi, da napreduje proti svojemu cilju. Četrtemu pomeni sreča mogoče čisto nekaj petega!
Na splošno lahko pride sreča v človeka od drugod, lahko pa si jo ustvari sam v svoji notranjosti. Na zunanjo srečo ponavadi ne moremo kaj dosti vplivati, na notranjo pa zelo! Kako bi si lahko tudi v najslabši razmerah ustvarili vaj kanček notranje sreče?
Vsekakor je treba najprej preveriti svoj odnos do sreče nasploh. Za srečo namreč ni zadosti samo žeja BITI SREČEN, ampak je potrebna tudi lastna odločitev, trdna volja, vera in upanje v srečo.
Človek si tudi sam zelo rad postavlja ovire do svoje srečo. Zelo pogosta zapreka je lahko preveč podrobna predstava konkretne sreče, ki je potem ne moremo doseči in zato ne priznamo za srečo nobene druge. Sreče je namreč več vrst in vedno je bolje odkrivati nove, kot pa trmasto vztrajati samo pri preizkušenih vzorcih. Rado se namreč izkaže, da je marsikatera splošno priznana sreča le namišljena ali pa “sreča z napako”. Bodisi da je nedosegljiva ali pa je njena cena zelo visoka, pa sploh ni toliKo vredna.
……….
Zakaj bi se torej počutili prikrajšane, če si ne morete vsega ali pa veliko privoščiti? Raje poskusite doživeti srečo v dajanju, saj to je dvojna sreča:
S TEM, KO OSREČUJEMO DRUGE, SMO NAMREČ SREČNI TUDI SAMI!
Poleg tega pa sreča ni odvisna od nikogar drugega, kot od nas samih. Privoščimo si čim več sreče, ki jo lahko ustvarimo sami.
…….
In kaj lahko damo? Damo lahko prijaznost, sočutje, naklonjenost, toplino, veselje, spodbudo … Damo lahko ljubezen!!! Tudi če teh dobrin nimate v izobilju, jih vedno dajajte. če jih res iskreno želimo dati, se namreč pomnožijo in na koncu ponavadi ugotovimo, da smo dali več kot smo v začetku sploh mislili, da imamo. Ugotovimo, da s tem ko dajemo, pravzaprav tudi dobivamo.
……
/Z.Modrej/
——————————————
Da, tako je o taki in drugačni sreči pomodroval g. Zvone Modrej. Kako pa to srečo vidimo, jemljemo, dajemo …. mi? Kaj imamo res le svoje lastne trmaste predstave o sreči, ki je ne moremo doseči, ali pa smo med tistimi srečnimi ljudmi, ki jih osrečuje vse, kar se jih dotakne, kar vidijo, slišijo, po čemer hodijo…? Smo tisti srečniki, ki nas osrečuje življenje samo kot življenje, ali stremimo po “sreči z napako” ? Kaj osrečuje nas? Znamo biti zadovoljni v dajanju ali moramo obvezno za to nekaj tudi dobiti ?? Znamo biti srečni ob misli, da je zaradi nas srečen nekdo drugi? Zna sreča, ki jo preberemo v očesu nekoga povzročiti v nas vulkan radosti in veselja?
Ali morda sreča drugih v nas vzbuja vse kaj drugega, kot zadovoljstvo, veselje, radost, ….. srečo! Ali smo morda med srečniki, ki se zavedamo minljivosti sreče in se sreči potem ne moremo več tako radostiti in se je v tolikšni meri veseliti, kot bi od srečnega človeka pričakovali???
Smo res taki srečneži, da vemo, kaj je sreča ali smo taki nesrečneži, da se zavedamo zgolj minljivosti sreče?
Lep ……….. in ………….. srečen dan, prijatelji !!!
Vsako jutro prižge sonce
nad svetom svojo luč.
Iz drevja sonce izvabi mlado zelenilo
in travnike posuje s pisanim cvetjem.
Vsak dan znova vzide
in se nikoli ne utrudi.
Če bi sonce ugasnilo,
bi nas zajela najtemnejša noč in
najbolj leden mraz.
Vsi ljudje in živali,
vse rože in rastline
bi morali umreti.
Tako je tudi z ljubeznijo.
Ljubezen je celo še večji čudež
kakor sonce.
Kadar v tvojem življenju
vzide ljubezen,
je svetlo in toplo,
tedaj se vsi ob tebi
dobro počutijo.
Če pa ljubezen ugasne,
postajajo sence čedalje daljše!
Kdor ima ljubezen, se lahko marsičemu odpove.
(Phil Bosmans
Eh, Niobči, moram pritrditi Philu Bosmansu,
ni druge ……..
A tudi Hofman ima eno posebno za take priložnosti!
———————–
POMLADNA NOČ
Nebo je kot lanena njiva
in vmes nasute so zlatice zvezd.
Nekje za hribom se še mesec skriva,
prikolovratil bo vsak hip z neznanih cest.
Hejh, veter ponočnjka, zavrti se igrivo,
nasuj zlatic nam na zemljó!
Zakrij z oblaki plavo njivo
in mesec z léščerbo naj tava za goro.
Kaj nam bo bleda luč, ko v srcih je svetlo !!
———————–
No, ali ni res lepa ta njegova misel ???
Ma ne, nisi Jani, nisi! Kratko in jedrnato
si povedal, kaj sreča tudi lahko je! In
za prenekaterega je to to …. je to sreča !
Zame je sreča ……….???????????????????