Tako je, imam že enega otroka in zdaj načrtujeva naraščaj.
Po prvem porodu sem imela velike težave z dojenjem. Poskusili smo praktično vse, toda ni se naredilo dovolj mleka, da bi otrok bil sit. ker ni napredoval v teži smo začeli dodajat adaptirano mleko. sama nimam predsodkov do adaptiranega mleka, važno mi je, da je otrok sit. seveda sem ZA dojenje, čeprav ne verjamem v vsemogočnost dojenja (od 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zaščite pa do 150{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ljubezenske zveze med mamo in otrokom), zame je dojenje naraven način prehranjevanja, če ne gre, pa je treba uporabiti mleko v prahu.

sprašujem mamice s podobno izkušnjo, če je pa kateri le uspelo v drugo izključno dojiti. sama močno upam, da mi bo uspelo, saj je dojenje + pripravljanje adaptiranega mleka + skrb za stekleničke in steriliranje časovno zelo naporno (vsaj v prvih mesecih, zdi se mi, da sem samo to počela: podojila kolikor je bilo, kuhala vodo, mešala mleko, pomivala, …), za prvega ajde…ampak ko bo drugi otrok bo drugače, še vedno bo prvi, ki bo zahteval čas. da ne govorimo o astronomskih cenah mleka v prahu, ki bi po mojem mnenju moralo biti v celoti ali vsaj delno subvencionirano, vsaj v primerih, ko mamica ne more izključno dojiti (pa ne da ne doji, ker noče, pač pa iz fizičnega razloga).

hvala za izkušnje, če bo katera pri volji, da mi svojo napiše.

bombonček006, to ni moja izkušnja, pač pa izkušnja moje svakinje, ki je prva dva otroka dojila nekaj tednov, tretjega pa 10 mesecev. želim ti veliko uspeha, če pa tudi tokrat ne bo šlo, se pa ne sekiraj!

srečno, metka ;-))

Povsem mogoče je, da ti bo šlo v drugo bolje. Jaz prvič sploh nisem dojila – ni bilo mleka, otrok ni hotel sesati, … skratka ni in ni šlo. Drugi otrok je bil rojen s takim sesalnim refleksom, da je bilo kar veselje in tudi dojenje je steklo brez težav. Tako da nikar ne obupaj in misli pozitivno. Če ti pa slučajno ne bi uspelo, ti predlagam, da zadevo s pripravljanjem hrane malce poenostaviš. Mi smo, sicer ne čisto od začetka, ampak ko je bilo dete staro kakšna dva meseca, hrano pripravili zjutraj za cel dan vnaprej – torej 4 ali 5 stekleničk v hladilnik in ko je treba, samo pogreješ. Seveda smo prej povprašali pediatra, če to lahko naredimo, pa ni imel nič proti. Res je bilo vse ok, časovni prihranek je bil pa opazen.

Prvo deklico sem dojila le 4 mesece in nato začela dodajati adaptirano mleko. V drugo nisem nikoli ničesar dodajala, dojila do 2 let, 6 mesecev samo dojenje brez drugih dodatkov.

Moram priznati, da sem med enim in drugim otrokom spremenila pogled na dojenje, opravila z lastnimi dvomi in strahovi in še bila pred porodom odločena, da bom dojila.

srečno!

Polona

Najprej preštudiraš vse, kar imaš na forumu o dojenju spisanega, potem pa poskusi znova postaviti vprašanje.
Razlagaš, kako ti dojenje ne pomeni veliko, da ti adaptirano mleko ni problem, da pa bi rada vseeno dojila, ker je manj dela.
Dokler imaš tak pogled, se ti ne bo zdelo vredno truda. Se je pa pri dojenju včasih treba zelo potruditi.

Moja izkušnja je bila takšna, da je bil prvi otrok dojen malo, drugi pa veliko časa. Zato, ker sem sama tako želela in ker sem bila trmasta. Ob tem so izginili vsi moji vtisi izpred let, ko sem dojila prvega otroka. Jaz butara sem verjela drugim, da res zmanjkuje mleka, pa da je preredko in podobne nebuloze. Še zdaj mi je žal, da nisem poslušala instinkta.

Jaz imam podobno izkušnjo. Čeprav so mi pri prvi rekli da ima premajhen sesalni refleks, pa jaz premalo mleka, sem pri drugi videla da to ni res. Samo jaz sem bila premalo trmasta tako kot je rekla miii.Prvo sem dojila mesec dni, druga je bila stara dobra 3 leta ko sva prenehale.

Prvo sem “dojila” nekje en mesec mogoče. Ves čas dojenje in dodajanje in hranjenje je potekalo čez cel dan…….groza.
Pri drugi je bila zgodba čisto drugačna. V porodnišnici ni šlo, doma je zadeva stekla in dojili sva se 9 mesecev. Z gosto hrano začeli pri petih mesecih (prvi poizkusi), ko smo osvojili skoraj vso gosto hrano, je pojenjalo zanimanje za mamino mleko. Meni je tako čisto v redu, mislim, da sva imeli dovolj….čeprav malce pogrešam samo “najino bližino” ampak se pa sedaj pri desetih mesecih zna že stisniti k mamici in me objeti…..to pa je tudi taaaaaakooooooo lepooooooooo.
Kakorkoli bo že pri vas, si najboljša mamica za svojega otročka in ne oziraj se na tiste, ki pretirano zagovarjajo eno ali drugo stran glede ne/dojenja.

lp

v prvo dojila 18 mesecev, v drugo le 3 mesece. odločila sem se zavestno za to, čeprav sem v drugo želela dojiti vsaj 6 mesecev, vendar žal ni ratalo – vmes smo se selili, na veliko sem pucala, pospravljala, bila resnično izčrpana in utrujena + seveda moja odločitev, da tako dolgo, kot sem dojila prvič, v drugo sigurno ne bom.

Prvič sem dojila le 10 dni, hčerka se je dojenja branila, drugič sem dojila pol leta, vendar z dodajanjem – sin je pil počasi in se pri meni sploh ni najedel. Tretjega sem dojila polno – do 3. leta – imel je dober sesalni refleks, sama pa sem o dojenju vedela že ogromno, sit je bil v 15 minutah. Četrtega sem dojila v tamdemu s tretjim, tudi on je imel že od začetka dober sesalni refleks.

Meni je uspelo v drugo in tretje polno dojiti, prvič pa ni šlo. Čeprav se je v drugo ponovila enaka zgodba na začetku, sem vztrajala, otroka pristavljala non-stop in po enem mesecu se je dojenje nekako uredilo. Tako sem polno dojila 6 mesecev in potem še do dopolnjenega drugega leta.
Zdaj vem, da mi prvič ni uspelo zaradi neznanja o dojenju, jemanja dojenja izključno kot hranjenje na dve do tri ure in premajhne vztrajnosti.
Podobno kot ti sem v drugo imela strah, da mi ne uspe. Ko pa sem prebrala knjigo: Dojenje in materinstvo iz srca, sem vedela, da bom drugega otroka dojila. Res, vse je v glavi!

Tretjič je šlo vse gladko že od začetka.

Držim pesti in ti želim lepo dojenje. Je razlika med flašo in dojenjem. Vsaj meni.