In še to. Razmišljanje po konceptu ikigai je veliko boljši pristop od golega Iščem službo (in Zakaj mi je ne dajo, Ali so jo komu dali, Povsod odpadem, Ker emšo, ker previsoka izobrazba, ne bi xy, ker prosti čas in zdravje, ker izkoriščevalci, ker pljuvajo učitelje, ker turizem bljak, ker gostilna bljak, dso verjetno tudi bljak, čeprav jih z lučjo iščejo, ker sto miljonov razlogov za bljak).

Etnografi, zgodovinarji, geografi, filozofi…delo dobijo samo po vezah.  Od teh v šolo za učitelja noče nihče. Oni namreč imajo “doktorat”. Ker vsak študent “mora” končati doktorat. Za tako veliko populacijo doktorjev je pa v Sloveniji premalo delovnih mest. Sigurno vemo vsi o katerih stolčkih se pogovarjamo. V gospodarstvu sigurno ne.

da navedeni delo dobijo samo po vezah, pa ne drži. Jih poznam vsaj 50 teh profilov, pa so si vsi sami našli najprej delo, nato pa so jih, ker so se izkazali, zaposlili. Marketing, novinarstvo, uredniki, podjetniki, prevajalci, muzealci (brez vez), kadroviki, učitelji, knjižničarji (pa niso delali bibliotekarstva), projektni vodje v razvojnih agencijah, celo v poklic kmeta so se nekateri preusmerili, in družboslovje maksimalno izkoristili pri tem. Ni da ni, kje vse delajo. Seveda pa po študiju niso javkali, ampak zagrabili in se tudi doizobrazili, naredili še kak strokovni izpit ipd. Javkali o vezah so najbolj taki, ki so bili prepričani, da jim zaradi ceglca nekaj pripada. Seveda gre tudi po vezah, celo zelo velikokrat. Ne pa povsod. Kdo bi sploh hotel priti nekam, kjer je vse po vip principu? Pa četudi je to kao strokovno delovno mesto? Ne, hvala. Človek se mora znat obrnit, najti tako okolje, ne biti preveč ukalupljen, ne nenehno jamrati o tem, česar ne more spremeniti, ampak spremeniti tisto, kar se da, to je sebe.

Seveda, to je bilo nekoč. Sedaj pa študentje večinoma želijo delovno mesto za kar so se izobrazili. V Ljubljani ali Mariboru je mogoče tak širok spekter delovnih mest. V našem mestu žal ne. Pa še v Mariboru jih veliko popapca Avstrija. Vem kako so  moje kolegice menjale službo … ker so nekoga poznale.

Moji službi sem zvesta že več kot 30 let. Upam še na 10 in nato zaključimo zadevo.

haha, a da zelijo delovno mesto? In to kar za tisto, za kar so se izobrazili? Temu se.anglesko rece entitlement. In še podpiramo ga, ali kako? Delamo iz njih še vecje narcise, kot so že? Delovna mesta namreč božiček meče z lufta po želji, kajne? Samo napišeš željo in pufff se uresniči. S

Kaj se to greste z nekimi sidri? Ena dela v Avstriji in tudi prej je delala v Avstriji ba smučišču in ima univ.izobrazbo. Pa kaj potem? Pač je delala tam un zdaj dela, hvala bogu.

Torej bi po tvoje en etnolog ali geograf naj pisal prošnje za službo, ki nima nobene zveze s tem? Zakaj torej država oz. vsi mi plačujemo te študije? Če jih država ne rabi! Če kdo hoče biti etnolog, naj si študij plača sam! Pri nas pa država časti študij množici enih poklicev, ki potem ostanejo ali brezposelni ali pa se zaposlijo v čisto drugih profilih. En kup geografov, sociologov… je zaposlenih v štacunah kot prodajalci. A za to plačujemo ves ta študij, da bodo tisti, ki so zagonili naš denar za nezaposljive študije, delali kot trgovci? Za to bi lahko triletno srednjo končali. Skrajni čas je, da se ti študiji, kjer že desetletja ni služb in se diplomanti povsod drugod zaposlujejo ali pa nimajo služb, resno omejijo. Eni pa čisto zaprejo.

To je umetno pokrivanje brezposelnosti.  Fakultete imaje določene programe nezaposljive oz. jih ena Slovenija ne potrebuje toliko. So pa prosta mesta pri vpisu. Študentje so vpisani, delajo preko napotnic in pri 26, ko se študentsko življenje konča iščejo delo v svoji branži. In ga ne dobijo. Koliko geografov poznate? Jaz enega, ki se je na koncu preklasificiral v informatika, ker službe ni dobil. 3 leta delal kot trgovec in natakar. Zakaj? Ker v njegovi branži ni bilo del. mest. V cvetu njegove največje produktivnosti? Univerze pa odpirajo nove programe za kaj že? Zaradi denarja. Ker so dobro financirani. In je krog sklenjen.

Pa še to…koliko študentskih servisov je v Sloveniji? Ne boste jih našli dosti no, pa smo spet tam pri poznanstvih in roka roko umije…

V bistvu je tule drži več stvari hkrati. Faksi živijo od števila vpisnih mest in kaj potem, če ne rabimo 30 filozofov letno, mi jih bomo pač vpisali. In ja, to s študentskimi servisi je hkrati ene vrste socialna blažilka za brezposelnost mladih in  korenček podjetjem za poceni in fleksibilno delovno silo.

Po drugi strani pa, vse je odvisno od karakterja človeka. Imaš študente, ki jih prek študentskega dela, četudi ni v njihovi stroki, potem zaposlijo. Ker se izkažejo.

Imaš pa tudi med  zaposljivimi poklici take, ki imajo dve levi roki in razmišljajo samo o svoji soecifični stroki. In imaš ljud iz drugih poklicev, a širokega diapazona, ki se znajo obrnit, in se novih praktičnih znanj hitro naučijo. Pri tem jim širina samo pomaga. Taki so potem hitro nepogrešljivi tudi v poklicu, ki ni njihov osnovni. Pa čeprav so filozofi ali kaj tretjega. Imas tudi ljudi s poklicno šolo, ki jih zanima svašta in razvijejo svoja znanja na raven faksa, v svoji ali drugih strokah. Poznam precej takih, nekaj vrtnarjev, lesarjev in ključavničarjev in nekaj univ dipl, ki so zdaj uspešni kmetje, pri čemer jim je bila osnovna izobrazba samo v plus.

Danes so stvari itak tako inter in multidisciplinarne, da je razmišljanje v smislu teh in teh rabimo toliko in toliko, teh pa sploh ne rabimo, že zdavnaj passe. Še v planskem gospodarstvu socializma se to ni izšlo, zdaj se pa sploh ne.

In ja, seveda lahko, pravzaprav mota etnolog ali geograf pisati ne prosnje, ampak ponudbe, tudi na mesta, ki navidez nimajo nic s tem. Ampak to, da nekaj nima nič z etnologijo ali geografijo, je totalno ozko razmišljanje. Resno, kot bi v socializmu ostali, pa še tam so bili ljudje bolj odprti, Tisnikar je priznan slikar iz tistega casa, pa ni imel nobene šole. Etnoloska, geografsla in podobna znanja so uporabna povsod, samo clovek, ki jih ima, jih mora znati uporabljati ma drugih podrocjih.

Ampak ponudbe mora pisati ze v studenskih letih in to ne v stilu sem mag ta in ta, diplomiral z 10. To nikogar v realnem sektorju ne briga. Pa nonstop mota pridobivati nova znanja. Pa cetudi zacne kelnarit. Gre ma tecaj za barmana in mesalca koketjlov ali bartisto in ze ima znanje vec, ki ga lahko unovci. Lahko unovci tudi hobije, kar nekaj ljudi izkorsca svoje znanje o recimo.psih in so instruktorji., o sivanju, o jogi, aromaterapiji, masažah… ma res ni da ni. V damasnjem casu pa to res ni ali pa ne bi smel biti problem. Ce javkas, pa je, se sploh ce javkas vse od faksa dalje.