družina me je pustila na cedilu
Kje bi začel…
ločeni, vsak na svojem bregu, sestra je ostala pri očetu in imata precej nezdrav odnos, stara je 34, nima službe in je nikoli ni imela dlje od pol leta.. Socialna, depresija (večkrat izgovor za nedelo), tudi dilanje… Oče pač vse podpira, je ženska oblika maminega sinčka samo da je obratno. Dobi vse.
mama izkoriščevalska, do mojega 22 leta me je nadzirala, delala sem za njo za manj kot minimalno plačo, pa še to je bila “cena” mentalnega zdravja zato draga, ker me je mozgala. Zdaj sva ok in vse je v preteklosti, bolj površinski odnosi ampak vsaj so.
boli pa me to, ker sem od 15 leta sama na svojih nogah. Delam, se preživljam, sploh zdaj ko sem že 28 in so tudi službe že boljše + super partnerja imam.
živim v najemu, oče je s sestro podpisal pogodbo o doživljenjskem preživljanju in njegova hiša ostane njej, čeprav ona ne dela, on pa ima zelo dobro plačo.
počutim se kot črni raček, čeprav nisem nikoli nobenemu hotela nič žalega.
Težava je, ker mi prav noven ne priskoči na pomoč, ko to potrebujem. Ostane mi 300€ na računu po plačanih stroških. Oče mi daje nekaj denarja, verjetno ker ima slabo vest da sestra dobi vse, to se lahko konča in glede na njegovo naravo in preteklost, se bo.
rada jih imam ampak ne znam jim dopovedati, kaj s takimi stvarmi počnejo meni.
Oče ti daje nekaj denarja. Ni te pustil na cedilu. S sestro je podpisal pogodbo, da ga bo negovala v zameno za hišo, torej tebi ne bo treba migniti s prstom.
Meni noben od staršev ničesar ne daje, sicer imata stanovanje, a mi na pamet ne pride, da razmišljam, da bo to kar moje. S tem lahko naredita, kar želita. Če se bo prodalo in šlo za poplačilo doma, bo čisto v redu. Pa še vedno ne mislim, da me je kdo pustil na cedilu.
Odrasli smo, veš?
Odrasli smo, veš?
Točno to, se globoko strinjam!
Nihče ti ni ničesar dolžan. Ti se že sedaj bojiš, da bo oče umrl in tistega denarja, ki ti ga daje, ne bo več… Pa mama te je izkoriščala. Od 15. leta si na “svojih nogah”, kot si napisala. To pomeni, da nisi končala srednje šole?
Veliko nas je otrok ločenih staršev. Ne igramo žrtev. Dala sta ti življenje, osmisliti ga moraš pa sama.