družinski pomočnik
Zakaj drag? Saj bi jaz šla za družinskega pomočnika.
Čaki, potem oseba, ki se ne more sama oblečt, sama vstat iz postelje, je v plenicah, ne more sama jesti, odpade? Zanimivo. Saj taka oseba tudi potrebuje pomoč, saj sama nemore nič.[/quote]Da, takšna lahko dobi družinskega pomočnika. To je težka gibalna oviranost. Nisem napisala vseh lastnosti težke gibalne oviranosti. Če praviš, da oseba ne more sama vstati, to pomeni, da tudi ne more hoditi in ne more se prestaviti z vozička na posteljo, ker tukaj je treba vstajanje, mar ne?
Ne širi dezinformacij. Jaz sem bila družinski pomočnik stari mami. Umsko je bila bolj bistra kot si ti, ravno tako ni bila na invalidskem vozičku, ker ni bila nepokretna.
Je pa kljub temu potrebovala pomoč pri negi, oblačenju, … saj sama tega ni zmogla.
Ni mi žal, da sem bila, a ne bi bila več, ker je prenaporno. Tako fizično, še bolj pa psihično. Nazadnje sem še sama zbolela.
mirijam, tule ti vse piše :
Kako lahko oseba pridobi pravico do družinskega pomočnika?
Invalidna oseba uveljavlja pravico do izbire družinskega pomočnika pri pristojnem centru za socialno delo. Vlogi za uveljavljanje pravice je treba priložiti:
dokumentacijo o zdravstvenem stanju
izjavo izbranega družinskega pomočnika, da želi invalidni osebi nuditi pomoč, na podlagi katere bo invalidska komisija lahko pripravila mnenje, ali izbrani družinski pomočnik upravičencu iz 18.a člena zakona o socialnem varstvu lahko nudi potrebno pomoč
obrazci za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika
Status družinskega pomočnika in z njim povezanih pravic kakor tudi dolžnosti, ki jih predstavlja predvsem dolžnost izvajanja potrebne pomoči invalidni osebi, se vzpostavi z odločbo o priznanju pravice do družinskega pomočnika in o izbiri družinskega pomočnika.
O pravici do izbire družinskega pomočnika odloča invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Pri statusu družinskega pomočnika ne gre za vzpostavitev delovnega razmerja, kot ga ureja delovnopravna zakonodaja, zato tudi nima pravic iz delovnega razmerja (ni regresa, dopusta, bolniškega dopusta, …) in v tem razmerju tudi ni formalnega delodajalca.
Kdo je lahko družinski pomočnik?
Družinski pomočnik je oseba, ki invalidni osebi nudi pomoč, ki jo potrebuje. To je lahko oseba, ki ima isto stalno prebivališče kot invalidna oseba, oziroma eden od družinskih članov invalidne osebe (oče ali mati, sin ali hči, brat ali sestra, stric ali teta, stari oče ali stara mama,…).
Družinski pomočnik je lahko le oseba, ki se je z namenom, da bi postala družinski pomočnik, odjavila iz evidence brezposelnih oseb ali je zapustila trg dela. Družinski pomočnik je lahko tudi oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa pri delodajalcu.
Dela in naloge ter pravice družinskega pomočnika
Družinski pomočnik, ki invalidni osebi zagotavlja oskrbo v domačem okolju, mora imeti primeren odnos do invalidne osebe in biti usposobljen za komuniciranje in delo z invalidno osebo. K primerni oskrbi oziroma ustrezni zadovoljitvi želja in potreb invalidne osebe prispeva z izvajanjem del in nalog družinskega pomočnika, ki so:
osebna oskrba: pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb, hranjenju, pitju, oblačenju in slačenju, umivanju, vstajanju, gibanju, obračanju, uporabi stranišča, varovanje upravičenca
zdravstvena oskrba:
sodelovanje z osebnim zdravnikom invalidne osebe
organizacija dostopa do potrebnih zdravstvenih storitev
skrb za jemanje predpisane terapije in pomoč pri jemanju zdravil
izvajanje določenih fizioterapevtskih postopkov, oskrba ran, preprečevanje ter oskrba preležanin
nabava zdravil po receptu in pripomočkov z napotnico
pomoč pri gibanju
pomoč pri uporabi in čiščenju pripomočkov
socialna oskrba in organiziranje prostočasnih aktivnosti:
pomoč pri vzpostavljanju in vzdrževanju socialne mreže
organiziranje dejavnosti za prosti čas
urejanje pošte invalidne osebe, informiranje ustanov o stanju in potrebah invalidne osebe
gospodinjska pomoč:
priprava primerne dietne hrane in napitkov
vzdrževanje prostorov, v katerih živi invalidna oseba
postiljanje in preoblačenje postelje
vzdrževanje čistoče in likanje perila
ureditev bivalnega okolja glede na potrebe invalidne osebe
Družinski pomočnik ima skladno z določbo 18.i člena Zakona o socialnem varstvu pravico do:
delnega plačila za izgubljeni dohodek oziroma
do sorazmernega dela plačila za izgubljeni dohodek, če poleg opravljanja nalog družinskega pomočnika ostaja v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega
skladno z določbami 44. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (ZSV-B) je družinski pomočnik (do ureditve pokojninskega in invalidskega zavarovanja družinskega pomočnika, njegovega zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti ter zavarovanja za starševsko varstvo s predpisi, ki urejajo ta zavarovanja, in ureditve plačila prispevkov za ta zavarovanja s predpisi, ki določajo stopnje prispevkov za socialno varnost) obvezno pokojninsko zavarovan, zavarovan za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo.
Ob tem je pomembno, da je višina delnega plačila za izgubljeni dohodek določena v Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS (ZUTPG) in se bo od 1. 1. 2013 dalje usklajevala dvakrat letno v mesecu januarju in juliju z rastjo cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega Urada RS. Delno plačilo za izgubljeni dohodek do 30. decembra 2011 znaša 660,74 EUR, v obdobju od 31. decembra 2011 do 30. decembra 2012 bo znašalo 697,44 EUR, od 31. decembra 2012 dalje pa 734,15 EUR. Za osebe, ki jim je bila pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek priznana pred 1. januarjem 2007, se določi delno plačilo za izgubljeni dohodek v višini 734,15 EUR.
Navedeno pomeni, da ne velja več določilo 18.i člena ZSV, da je delno plačilo za izgubljeni dohodek enak višini minimalne plače.
Čas opravljanja nalog družinskega pomočnika se šteje v zavarovalno oziroma pokojninsko dobo, ki jo urejajo prej omenjeni predpisi, urejene pa so tudi druge posebnosti glede zavarovanja.
Nadzor nad izvajanjem instituta družinskega pomočnika
Zakon o socialnem varstvu nalaga centru za socialno delo, da ves čas spremlja, ali družinski pomočnik invalidni osebi zagotavlja ustrezno pomoč. V primeru spremenjenih okoliščin ali če podvomi o ustreznosti pomoči, je dolžan po predpisanem postopku celotno dokumentacijo odstopiti invalidski komisiji, ki glede tega poda ponovno mnenje v skladu z Zakonom o socialnem varstvu.
Poleg navedenega Zakon o socialnem varstvu centru za socialno delo tudi nalaga, da o delu družinskega pomočnika sestavlja letna poročila, ki vsebujejo tudi mnenja invalidne osebe. Invalidna oseba namreč lahko kadarkoli center za socialno delo seznani z delom družinskega pomočnika, daje pa tudi svoje mnenje na poročila družinskega pomočnika.
Družinski pomočnik je dolžan pristojnemu centru za socialno delo najmanj enkrat letno poročati o izvajanju pomoči invalidni osebi. V primeru spremenjenih okoliščin, ki bi onemogočile nadaljnje izvajanje pomoči, pa je o tem dolžan nemudoma obvestiti center za socialno delo. Družinski pomočnik se mora udeleževati tudi programov usposabljanja, ki jih določi socialna zbornica.
Inšpekcijski nadzor, kot ga določa Zakon o socialnem varstvu, pa organizira in izvaja Socialna inšpekcija, ki deluje v okviru Inšpektorata RS za delo.
Financiranje družinskega pomočnika s strani občin
Sistem financiranja družinskega pomočnika s strani občin je oblikovan v luči čim večje preglednosti porabe sredstev. Del sredstev se tako zagotovi tudi iz naslova dodatka za tujo nego in pomoč oziroma dodatka za pomoč in postrežbo.
Občina od bruto zneska za pravice družinskega pomočnika plača vse potrebne prispevke in družinskemu pomočniku nakaže neto znesek, vendar pa morajo invalidne osebe in njeni zavezanci za preživljanje občini povrniti del sredstev, ki jih je ta namenila za pravice družinskega pomočnika, skladno z njihovo plačilno sposobnostjo.
Normativno urejanje instituta družinskega pomočnika
Pravica do izbire družinskega pomočnika izvira iz podobne ureditve na področju starševskega varstva po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/2003 – UPB, 47/2006), ki je staršem, ki skrbijo za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno ovirane otroke, priznal pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini neto minimalne plače, do obveznega zdravstvenega zavarovanja za primer bolezni pri delu in poškodbe izven dela, obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo (prispevke delodajalca in delno plačilo za izgubljeni dohodek plačuje država).
Z dopolnitvijo Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/2004) je urejeno nadaljevanje te pravice tudi po otrokovi polnoletnosti. Zakon o socialnem varstvu na pravico do izbire družinskega pomočnika veže določene pravice invalidne osebe, hkrati pa določa tudi določene obveznosti in pravice osebe, ki ji bo pomoč nudila. Skladno z Zakonom o socialnem varstvu je center za socialno delo, ki je pristojen za odločanje o pravici do izbire družinskega pomočnika, pristojen za prijavo družinskega pomočnika v zavarovanje in morebitno odjavo iz zavarovanj na zato predpisanih obrazcih.
Vir : http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/druzinski_pomocnik/
Zakaj drag? Saj bi jaz šla za družinskega pomočnika.
Čaki, potem oseba, ki se ne more sama oblečt, sama vstat iz postelje, je v plenicah, ne more sama jesti, odpade? Zanimivo. Saj taka oseba tudi potrebuje pomoč, saj sama nemore nič.[/quote]Da, takšna lahko dobi družinskega pomočnika. To je težka gibalna oviranost. Nisem napisala vseh lastnosti težke gibalne oviranosti. Če praviš, da oseba ne more sama vstati, to pomeni, da tudi ne more hoditi in ne more se prestaviti z vozička na posteljo, ker tukaj je treba vstajanje, mar ne?[/quote]
Brez pomoči en pride iz postelje na voziček, hodi pa lahko z berglo.
1135, najlepša hvala! JA, res je, je kar naporno. Najbolj se mi zdi psihično.
Ne širi dezinformacij. Jaz sem bila družinski pomočnik stari mami. Umsko je bila bolj bistra kot si ti, ravno tako ni bila na invalidskem vozičku, ker ni bila nepokretna.
Je pa kljub temu potrebovala pomoč pri negi, oblačenju, … saj sama tega ni zmogla.
Ni mi žal, da sem bila, a ne bi bila več, ker je prenaporno. Tako fizično, še bolj pa psihično. Nazadnje sem še sama zbolela.
mirijam, tule ti vse piše :
Kako lahko oseba pridobi pravico do družinskega pomočnika?
Invalidna oseba uveljavlja pravico do izbire družinskega pomočnika pri pristojnem centru za socialno delo. Vlogi za uveljavljanje pravice je treba priložiti:
dokumentacijo o zdravstvenem stanju
izjavo izbranega družinskega pomočnika, da želi invalidni osebi nuditi pomoč, na podlagi katere bo invalidska komisija lahko pripravila mnenje, ali izbrani družinski pomočnik upravičencu iz 18.a člena zakona o socialnem varstvu lahko nudi potrebno pomoč
obrazci za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika
Status družinskega pomočnika in z njim povezanih pravic kakor tudi dolžnosti, ki jih predstavlja predvsem dolžnost izvajanja potrebne pomoči invalidni osebi, se vzpostavi z odločbo o priznanju pravice do družinskega pomočnika in o izbiri družinskega pomočnika.
O pravici do izbire družinskega pomočnika odloča invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Pri statusu družinskega pomočnika ne gre za vzpostavitev delovnega razmerja, kot ga ureja delovnopravna zakonodaja, zato tudi nima pravic iz delovnega razmerja (ni regresa, dopusta, bolniškega dopusta, …) in v tem razmerju tudi ni formalnega delodajalca.
Kdo je lahko družinski pomočnik?
Družinski pomočnik je oseba, ki invalidni osebi nudi pomoč, ki jo potrebuje. To je lahko oseba, ki ima isto stalno prebivališče kot invalidna oseba, oziroma eden od družinskih članov invalidne osebe (oče ali mati, sin ali hči, brat ali sestra, stric ali teta, stari oče ali stara mama,…).
Družinski pomočnik je lahko le oseba, ki se je z namenom, da bi postala družinski pomočnik, odjavila iz evidence brezposelnih oseb ali je zapustila trg dela. Družinski pomočnik je lahko tudi oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa pri delodajalcu.
Dela in naloge ter pravice družinskega pomočnika
Družinski pomočnik, ki invalidni osebi zagotavlja oskrbo v domačem okolju, mora imeti primeren odnos do invalidne osebe in biti usposobljen za komuniciranje in delo z invalidno osebo. K primerni oskrbi oziroma ustrezni zadovoljitvi želja in potreb invalidne osebe prispeva z izvajanjem del in nalog družinskega pomočnika, ki so:
osebna oskrba: pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb, hranjenju, pitju, oblačenju in slačenju, umivanju, vstajanju, gibanju, obračanju, uporabi stranišča, varovanje upravičenca
zdravstvena oskrba:
sodelovanje z osebnim zdravnikom invalidne osebe
organizacija dostopa do potrebnih zdravstvenih storitev
skrb za jemanje predpisane terapije in pomoč pri jemanju zdravil
izvajanje določenih fizioterapevtskih postopkov, oskrba ran, preprečevanje ter oskrba preležanin
nabava zdravil po receptu in pripomočkov z napotnico
pomoč pri gibanju
pomoč pri uporabi in čiščenju pripomočkov
socialna oskrba in organiziranje prostočasnih aktivnosti:
pomoč pri vzpostavljanju in vzdrževanju socialne mreže
organiziranje dejavnosti za prosti čas
urejanje pošte invalidne osebe, informiranje ustanov o stanju in potrebah invalidne osebe
gospodinjska pomoč:
priprava primerne dietne hrane in napitkov
vzdrževanje prostorov, v katerih živi invalidna oseba
postiljanje in preoblačenje postelje
vzdrževanje čistoče in likanje perila
ureditev bivalnega okolja glede na potrebe invalidne osebe
Družinski pomočnik ima skladno z določbo 18.i člena Zakona o socialnem varstvu pravico do:
delnega plačila za izgubljeni dohodek oziroma
do sorazmernega dela plačila za izgubljeni dohodek, če poleg opravljanja nalog družinskega pomočnika ostaja v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega
skladno z določbami 44. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (ZSV-B) je družinski pomočnik (do ureditve pokojninskega in invalidskega zavarovanja družinskega pomočnika, njegovega zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti ter zavarovanja za starševsko varstvo s predpisi, ki urejajo ta zavarovanja, in ureditve plačila prispevkov za ta zavarovanja s predpisi, ki določajo stopnje prispevkov za socialno varnost) obvezno pokojninsko zavarovan, zavarovan za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo.
Ob tem je pomembno, da je višina delnega plačila za izgubljeni dohodek določena v Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS (ZUTPG) in se bo od 1. 1. 2013 dalje usklajevala dvakrat letno v mesecu januarju in juliju z rastjo cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega Urada RS. Delno plačilo za izgubljeni dohodek do 30. decembra 2011 znaša 660,74 EUR, v obdobju od 31. decembra 2011 do 30. decembra 2012 bo znašalo 697,44 EUR, od 31. decembra 2012 dalje pa 734,15 EUR. Za osebe, ki jim je bila pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek priznana pred 1. januarjem 2007, se določi delno plačilo za izgubljeni dohodek v višini 734,15 EUR.
Navedeno pomeni, da ne velja več določilo 18.i člena ZSV, da je delno plačilo za izgubljeni dohodek enak višini minimalne plače.
Čas opravljanja nalog družinskega pomočnika se šteje v zavarovalno oziroma pokojninsko dobo, ki jo urejajo prej omenjeni predpisi, urejene pa so tudi druge posebnosti glede zavarovanja.
Nadzor nad izvajanjem instituta družinskega pomočnika
Zakon o socialnem varstvu nalaga centru za socialno delo, da ves čas spremlja, ali družinski pomočnik invalidni osebi zagotavlja ustrezno pomoč. V primeru spremenjenih okoliščin ali če podvomi o ustreznosti pomoči, je dolžan po predpisanem postopku celotno dokumentacijo odstopiti invalidski komisiji, ki glede tega poda ponovno mnenje v skladu z Zakonom o socialnem varstvu.
Poleg navedenega Zakon o socialnem varstvu centru za socialno delo tudi nalaga, da o delu družinskega pomočnika sestavlja letna poročila, ki vsebujejo tudi mnenja invalidne osebe. Invalidna oseba namreč lahko kadarkoli center za socialno delo seznani z delom družinskega pomočnika, daje pa tudi svoje mnenje na poročila družinskega pomočnika.
Družinski pomočnik je dolžan pristojnemu centru za socialno delo najmanj enkrat letno poročati o izvajanju pomoči invalidni osebi. V primeru spremenjenih okoliščin, ki bi onemogočile nadaljnje izvajanje pomoči, pa je o tem dolžan nemudoma obvestiti center za socialno delo. Družinski pomočnik se mora udeleževati tudi programov usposabljanja, ki jih določi socialna zbornica.
Inšpekcijski nadzor, kot ga določa Zakon o socialnem varstvu, pa organizira in izvaja Socialna inšpekcija, ki deluje v okviru Inšpektorata RS za delo.
Financiranje družinskega pomočnika s strani občin
Sistem financiranja družinskega pomočnika s strani občin je oblikovan v luči čim večje preglednosti porabe sredstev. Del sredstev se tako zagotovi tudi iz naslova dodatka za tujo nego in pomoč oziroma dodatka za pomoč in postrežbo.
Občina od bruto zneska za pravice družinskega pomočnika plača vse potrebne prispevke in družinskemu pomočniku nakaže neto znesek, vendar pa morajo invalidne osebe in njeni zavezanci za preživljanje občini povrniti del sredstev, ki jih je ta namenila za pravice družinskega pomočnika, skladno z njihovo plačilno sposobnostjo.
Normativno urejanje instituta družinskega pomočnika
Pravica do izbire družinskega pomočnika izvira iz podobne ureditve na področju starševskega varstva po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/2003 – UPB, 47/2006), ki je staršem, ki skrbijo za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno ovirane otroke, priznal pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini neto minimalne plače, do obveznega zdravstvenega zavarovanja za primer bolezni pri delu in poškodbe izven dela, obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo (prispevke delodajalca in delno plačilo za izgubljeni dohodek plačuje država).
Z dopolnitvijo Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/2004) je urejeno nadaljevanje te pravice tudi po otrokovi polnoletnosti. Zakon o socialnem varstvu na pravico do izbire družinskega pomočnika veže določene pravice invalidne osebe, hkrati pa določa tudi določene obveznosti in pravice osebe, ki ji bo pomoč nudila. Skladno z Zakonom o socialnem varstvu je center za socialno delo, ki je pristojen za odločanje o pravici do izbire družinskega pomočnika, pristojen za prijavo družinskega pomočnika v zavarovanje in morebitno odjavo iz zavarovanj na zato predpisanih obrazcih.
Vir : http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/druzinski_pomocnik/%5B/quote%5D
in če si vse to lepo prebereš, ker je zelo lepo napisano in se še malo posvetuješ, ti iz lastnih izkušenj povem, da je tole z družinskim pomočnikom vseskupaj neka farsa, saj vzamejo invalidni osebi dodatek za tujo pomoč in postrežbo, vsedejo se na imetje invalidne osebe in če po prenehanju družinskega pomočnika ali smrti invalidne osebe nimaš denarja za vračilo, ti občina pobere vse, vse to so socialni transferji, ki jih je potrebno vračati, tako da kolikor vem je v Sloveniji bilo v začetku kar nekaj družinskih pomočnikov, po spremembi zakona pred leti so jih pa takorekoč vsi, ali skoraj vsi vrnili, ker jim denarno ni zneslo oziroma jim je država ali občina več vzela kot so dobili, tako da si raje, če si brez službe plačaj tistih 70€ za pokojninsko dobo in pomagaj in nimaš nobenih obveznosti, kontrol inšpekcij, poročil itd..
Nič nisi omenila koliko stari osebi bi bila pomočnik. Ker omenjaš porodniško predvidevam, da bi želela biti pomočnik svojemu otroku in si malce pomešala stvari. Do 18 leta otrokove starosti nisi družinski pomočnik vendar prejemaš nadomestilo za izgubljeni dohodek, ki ga ni potrebno vračati. To lahko koristijo le starši. Najenostavnejše merilo do upravičenosti je višji dodatek za nego.
Po polnoletnosti otroka postaneš družinski pomočnik, ki ti ga izplačuje občina in je vračljiv. Vrača se po smrti (dedovanje) osebe, ki si ji nudila pomoč. Torej, ti ne dolguješ nikomur nič. Dolžnik je oseba, ki si ji nudila pomoč. Če le ta nima premoženji ni potrebno vračat nič(tako kot pri vseh socialnih transferjih ali če osebi ki je v domu upokojencev doplačuje oskrbnino občina ali oseba prejema nekajurno pomoč na domu). Dolžnik je vedno tisti, ki potrebuje – prejema pomoč, ne sorodniki. Če pa želijo sorodniki dedovati pa seveda morajo najprej izplačati dolgove.
Pomočnik si lahko tudi staršem, oziroma vsakemu ki živi s teboj na istem naslovu. Je pa tudi res, da dodatek za pomoč in postrežbo ne dobi več oseba, ki ima pomočnika, ampak občina ki pomočnika plačuje. Smatra se, da če ima oseba pomočnika ne potrebuje več dodatka za pomoč, ker ji pomoč nudi pomočnik. Višine zneskov so napisane zgoraj. Z odtegljaji dobiš ven okrog 500eur.
Kriteriji kdo je upravičen do družinskega pomočnika je, da je oseba upravičena do VIŠJEGA dodatka za pomoč in postrežbo…torej potrebuje pomoč pri VSEH opravilih. Pred leti kriteriji niso bili tako strogi, tako da so lahko med njimi tudi izjeme.
Prosim če mi lahko kdo odgovori:
Kdo dejansko financira družinskega pomočnika(občina delno ali v celoti…)?
Če občina,se takoj naredi zaznamba v ZKna nepremičnini,ki jo ima prejemnik v tem primeru
družinski pomočnik.
Morda veste veliko več kot jaz,sem brala člen pa mi vseeno ni vse jasno.
Hvala za odgovore!LPBreda
