"Duše dvojčice" in ostale škodljive pravljice
Živiš oz. si živel v taki zvezi s sebi enako ali o tem le pišeš?
Kaj pomeni čutiti se ujetega v zvezi?
Kaj je svoboda izven zveze, po kateri nehaš hrepeneti?
Katere potrebe so individualne? Tiste, ki jih partner ne odobrava? Ali tiste, za katere partner pričakuje, da se jim odrečeš, ker si v zvezi z njim?
Če boš razložil…
“Duša dvojčica” ne more biti nikoli morilsko-zatiralsko orodje. To je oksimoron.
Lahko so zgolj nedorasli ljudje, ki se oprimejo vsake bilke, da bi si uresničili svoje nizkotne potrebe, ki jih napačno imenujejo ljubezen.
Nekateri izkoriščajo zgolj bližnjega, drugi celotno družbo, osnovni princip je enak.[/quote]
Bil sem priča dogodku, ko je neka oseba našla svojo “dušo dvojčico”. Šlo je za dih jemajočo romanco s pridihom božanske ljubezni. V mojem naivnem poskusu vzpostavitve razuma v njeni glavi, sem iz dobrega postal nekdanji prijatelj.
Žal se je tako kot precej podobnih primerov končala katastrofalno in z grenkim spoznanjem o zlorabi tega romantičnega pojma. Mlajši manipulator s severa Afrike je iskal “shugar mamo”, ki pa to v resnici ni bila…
Razum je bistvenega pomena. Razmislek, zanesljivost, spoštovanje, resnicoljubnost …. osebna integriteta in psihična stabilnost. Ideali, za katere si večina romantično usmerjenih niti ne prizadeva.
Stepni kar dobro razmišlja…
“Duša dvojčica” ne more biti nikoli morilsko-zatiralsko orodje. To je oksimoron.
Lahko so zgolj nedorasli ljudje, ki se oprimejo vsake bilke, da bi si uresničili svoje nizkotne potrebe, ki jih napačno imenujejo ljubezen.
Nekateri izkoriščajo zgolj bližnjega, drugi celotno družbo, osnovni princip je enak.[/quote]
Bil sem priča dogodku, ko je neka oseba našla svojo “dušo dvojčico”. Šlo je za dih jemajočo romanco s pridihom božanske ljubezni. V mojem naivnem poskusu vzpostavitve razuma v njeni glavi, sem iz dobrega postal nekdanji prijatelj.
Žal se je tako kot precej podobnih primerov končala katastrofalno in z grenkim spoznanjem o zlorabi tega romantičnega pojma. Mlajši manipulator s severa Afrike je iskal “shugar mamo”, ki pa to v resnici ni bila…
Razum je bistvenega pomena. Razmislek, zanesljivost, spoštovanje, resnicoljubnost …. osebna integriteta in psihična stabilnost. Ideali, za katere si večina romantično usmerjenih niti ne prizadeva.
Stepni kar dobro razmišlja…[/quote]
Moje pisanje ne zanika tvojih trditev.
Tvoji primeri dokazujejo zgolj in samo, naivnost vpletenih ljudi ne pa “neobstoj duš dvojčic”
Bil sem priča dogodku, ko je neka oseba našla svojo “dušo dvojčico”. Šlo je za dih jemajočo romanco s pridihom božanske ljubezni. V mojem naivnem poskusu vzpostavitve razuma v njeni glavi, sem iz dobrega postal nekdanji prijatelj.
Žal se je tako kot precej podobnih primerov končala katastrofalno in z grenkim spoznanjem o zlorabi tega romantičnega pojma. Mlajši manipulator s severa Afrike je iskal “shugar mamo”, ki pa to v resnici ni bila…
Razum je bistvenega pomena. Razmislek, zanesljivost, spoštovanje, resnicoljubnost …. osebna integriteta in psihična stabilnost. Ideali, za katere si večina romantično usmerjenih niti ne prizadeva.
Stepni kar dobro razmišlja…[/quote]
Moje pisanje ne zanika tvojih trditev.
Tvoji primeri dokazujejo zgolj in samo, naivnost vpletenih ljudi ne pa “neobstoj duš dvojčic”[/quote]
Moj namen je bil pokazati na zlorabo, po moje izmišljenega, pojma “duša dvojčica”.
Vprašanje: Kaj pa je to “duša”? Je to nekaj božanskega? Je to neka nezemeljska entiteta?
Sam izraz duša uporabljam kot profano definicijo zavesti, torej nečesa, kar ni ne božansko, ne nezemeljsko, ampak je del ustroja človeka samega, posledica razvitosti možganov in sposobnosti razmišljanja v vsej razsežnosti.
Upam, da boš zaključke potegnil sam, ker se mi ne da razpravljati o religiji…
Stepni ima določene stvari prav, drugje se pa izgublja v podrobnostih.
Se strinjam, da so “duše dvojčice” neumnost, v kolikor obsegajo dih jemajočo ljubezen med moškim in žensko. Če pa to odšteješ, jih je nekaj. Prijateljstva, sorodstvene vezi – niso pogosta, ampak so.
Jaz imam eno frendico tako – poznava se od OŠ in razmišljava o 80% stvari popolnoma enako. Je kar hecno za nekoga, ki naju ne pozna. Živiva precej daleč narazen, ampak ko se vidiva, je tako, kot bi bili nazadnje skupaj prejsnji dan. Včasih se samo pogledava, besede niso potrebne, je vse povedano.
Moški in ženska pa…seveda je možno tudi tako prijateljstvo in to je res loterija – ker je potem seks samo nadgradnja. Ampak jaz nobenega takega para ne poznam. Dopuščam pa, da so. Drugače pa moške in ženske večinoma druži dobra stara spolna sla. Feromoni, seks, privlačnost – duša je ti hudo postranska stvar. Združiš se s človekom, ki te privlači in držiš pesti, da ti njegovo obnašanje ne bo šlo preveč na jetra. Da bosta vsaj približno kompatibilna. In to je največ, kar dobiš.
In tudi jaz črpam del tega spoznanja iz literature. Če našteješ 100 najboljših in najlepših romanov na svetu, koliko je med njimi ljubezenskih zgodb? Za silo eden, dva. V poeziji malo več, ampak še tiste so večinoma o hrepenenju in nedosegljivosti in ne o združitvi z dušo dvojčico.
Se pač ne da pisati o tem, česar (skoraj) ni…
Že, da napišeš “Dopuščam pa, da so.”, daješ sebi možnost, da izkusiš kaj takega. Potlej ne bo pomembno, kaj je skozi svoje ugotovitve podajal na nekem forumu nek Stepni. Čeprav bi bilo nešteto primerov, ki bi dokazovali nasprotno, bi ti živel svojo resnico. In to je ključno. Saj potem ne rabiš nikogar prepričevati, razlagati, kaj vse je možno…
Ohraniti verjetje.
Neglede na to, da so morda nekateri potrebovali kar nekaj časa, da so spet zložili sebe po tem, ko so že mislili, da je to – to.
Že, da napišeš “Dopuščam pa, da so.”, daješ sebi možnost, da izkusiš kaj takega. Potlej ne bo pomembno, kaj je skozi svoje ugotovitve podajal na nekem forumu nek Stepni. Čeprav bi bilo nešteto primerov, ki bi dokazovali nasprotno, bi ti živel svojo resnico. In to je ključno. Saj potem ne rabiš nikogar prepričevati, razlagati, kaj vse je možno…
Ohraniti verjetje.
Neglede na to, da so morda nekateri potrebovali kar nekaj časa, da so spet zložili sebe po tem, ko so že mislili, da je to – to.[/quote]
Se pač (po izkušnjah) izogibam 100% trditvam, da je nekaj možno ali pa ni možno, samo zato, ker tega jaz osebno nimam za sabo. Dopuščam veliko stvari. Verjamem pa ne v njih. Opaziš razliko?
Aja, pa tudi mislim, da razmišljam dovolj realno, da se mi ni treba iz gole strahopetnosti umikati potencialnim “to je to” zvezam….ponavadi več dobiš, kot izgubiš.
Ti dve trditvi se meni zdita kontradiktorni. Mogoče si se sam narobe izrazil. Dopuščam to, torej verjamem, da je možno. 😉
V glavnem, če nekaj nisi doživel, dopuščaš, da nekdo drug pa je. Torej verjameš, da je možno, ne verjameš pa, da se bo tebi kdaj zgodilo. Po moje je bilo bolj tako mišljeno, drugače se mi ne zdi smiselno.
Ti dve trditvi se meni zdita kontradiktorni. Mogoče si se sam narobe izrazil. Dopuščam to, torej verjamem, da je možno. 😉
V glavnem, če nekaj nisi doživel, dopuščaš, da nekdo drug pa je. Torej verjameš, da je možno, ne verjameš pa, da se bo tebi kdaj zgodilo. Po moje je bilo bolj tako mišljeno, drugače se mi ne zdi smiselno.[/quote]
Niti ne toliko, da verjamem (verjeti je itak hecen pojem). Pač o ničemer ne moremo 100% vedeti, da
je tako. Mislimo si lahko, verjamemo lahko, trdimo lahko, VEMO pa ne. Jaz torej osebne izkušnje nimam, niti ne čakam zunaj na stopnicah, da pride mimo, dopuščam pa, da se lahko zgodi – meni ali komu drugemu. V prijateljstvu se mi recimo je, v ljubezni pa ne.
Živiš oz. si živel v taki zvezi s sebi enako ali o tem le pišeš?
Kaj pomeni čutiti se ujetega v zvezi?
Kaj je svoboda izven zveze, po kateri nehaš hrepeneti?
Katere potrebe so individualne? Tiste, ki jih partner ne odobrava? Ali tiste, za katere partner pričakuje, da se jim odrečeš, ker si v zvezi z njim?
Če boš razložil…[/quote]
Seveda pišem na podlagi izkušenj.
Najraje bi odgovoril, tako kot sem zaključil pri prvi objavi:
Lahko pa poskusim:
-Nisi ujet, če ne dvomiš, da si v zvezi po svoji volji – niso te ujeli ampak je taka tvoja volja- odločitev in nikoli ti ni žal, da si se tako odločil.
-Prijatelji te vabijo na moške počitnice v Tajsko, če bi bil svoboden izven zveze, če ne bi bil ujet v zvezi ali če bi mislil samo na sebe bi pa mogoče šel, mogoče bi bilo fajn….. mogoče pa ne hrepeniš po tem.
Predvsem je bil moj point, da za dober odnos ni potrebna ravno duša dvojčica, dovolj je da sta dva kompatibilna v svojih prepričanjih in seveda nekaj kemije mora biti zraven…
Če obstaja duša dvojčica jo razumem kot neke vrste klon tvoje duše, sigurno sta povezani, se izredno čutita in lahko je v pomoč če jo najdeš ni pa nujno, da se konča z ljubeznijo tvojega življenja, razen če lahko ljubiš samo samega sebe.
Živiš oz. si živel v taki zvezi s sebi enako ali o tem le pišeš?
Kaj pomeni čutiti se ujetega v zvezi?
Kaj je svoboda izven zveze, po kateri nehaš hrepeneti?
Katere potrebe so individualne? Tiste, ki jih partner ne odobrava? Ali tiste, za katere partner pričakuje, da se jim odrečeš, ker si v zvezi z njim?
Če boš razložil…[/quote]
Seveda pišem na podlagi izkušenj.
Najraje bi odgovoril, tako kot sem zaključil pri prvi objavi:
Lahko pa poskusim:
-Nisi ujet, če ne dvomiš, da si v zvezi po svoji volji – niso te ujeli ampak je taka tvoja volja- odločitev in nikoli ti ni žal, da si se tako odločil.
-Prijatelji te vabijo na moške počitnice v Tajsko, če bi bil svoboden izven zveze, če ne bi bil ujet v zvezi ali če bi mislil samo na sebe bi pa mogoče šel, mogoče bi bilo fajn….. mogoče pa ne hrepeniš po tem.
Predvsem je bil moj point, da za dober odnos ni potrebna ravno duša dvojčica, dovolj je da sta dva kompatibilna v svojih prepričanjih in seveda nekaj kemije mora biti zraven…
Če obstaja duša dvojčica jo razumem kot neke vrste klon tvoje duše, sigurno sta povezani, se izredno čutita in lahko je v pomoč če jo najdeš ni pa nujno, da se konča z ljubeznijo tvojega življenja, razen če lahko ljubiš samo samega sebe.
Lahko pa poskusim:
-Nisi ujet, če ne dvomiš, da si v zvezi po svoji volji – niso te ujeli ampak je taka tvoja volja- odločitev in nikoli ti ni žal, da si se tako odločil.
-Prijatelji te vabijo na moške počitnice v Tajsko, če bi bil svoboden izven zveze, če ne bi bil ujet v zvezi ali če bi mislil samo na sebe bi pa mogoče šel, mogoče bi bilo fajn….. mogoče pa ne hrepeniš po tem.
Predvsem je bil moj point, da za dober odnos ni potrebna ravno duša dvojčica, dovolj je da sta dva kompatibilna v svojih prepričanjih in seveda nekaj kemije mora biti zraven…
Če obstaja duša dvojčica jo razumem kot neke vrste klon tvoje duše, sigurno sta povezani, se izredno čutita in lahko je v pomoč če jo najdeš ni pa nujno, da se konča z ljubeznijo tvojega življenja, razen če lahko ljubiš samo samega sebe.[/quote]
Hvala za odgovor – predvsem v povezavi s podčrtanim delom. Saj to pomeni, da nisi le ponavljal svoje, temveč tako, kot sem predlagala: razložil, kako ti vidiš te relacije.
Živiš oz. si živel v taki zvezi s sebi enako ali o tem le pišeš?
Kaj pomeni čutiti se ujetega v zvezi?
Kaj je svoboda izven zveze, po kateri nehaš hrepeneti?
Katere potrebe so individualne? Tiste, ki jih partner ne odobrava? Ali tiste, za katere partner pričakuje, da se jim odrečeš, ker si v zvezi z njim?
Če boš razložil…[/quote]
Seveda pišem na podlagi izkušenj.
Najraje bi odgovoril, tako kot sem zaključil pri prvi objavi:
Lahko pa poskusim:
-Nisi ujet, če ne dvomiš, da si v zvezi po svoji volji – niso te ujeli ampak je taka tvoja volja- odločitev in nikoli ti ni žal, da si se tako odločil.
-Prijatelji te vabijo na moške počitnice v Tajsko, če bi bil svoboden izven zveze, če ne bi bil ujet v zvezi ali če bi mislil samo na sebe bi pa mogoče šel, mogoče bi bilo fajn….. mogoče pa ne hrepeniš po tem.
Predvsem je bil moj point, da za dober odnos ni potrebna ravno duša dvojčica, dovolj je da sta dva kompatibilna v svojih prepričanjih in seveda nekaj kemije mora biti zraven…
Če obstaja duša dvojčica jo razumem kot neke vrste klon tvoje duše, sigurno sta povezani, se izredno čutita in lahko je v pomoč če jo najdeš ni pa nujno, da se konča z ljubeznijo tvojega življenja, razen če lahko ljubiš samo samega sebe.[/quote]
Partnerka, žena ali življenjska sopotnica bi vsekakor imela tudi status mojega najboljšega prijatelja, sicer nima smisla, da sva skupaj. Zraven potem spada zaupanje in vse ostalo… in ker vem, da je ta oseba moja najboljša prijateljica in ker vem, da mi popolnoma zaupa in ker vem, da jo ljubim, mi na kraj pameti ne pade, da bi šel na moške počitnice na Tajsko, ali kaj podobnega, niti si tega ne bi želel, če bi bil v taki zvezi in bi vedel, da bi jo s tem (lahko) prizadel. Še manj pa bi se zaradi tega počutil ujetega. V tako zvezo pač vstopim z razumom in ljubeznijo oz. po domače: z dušo in telesom.
…in ta relacija gre v obe strani. Če ona pač ugotovi, da to ni to, lahko gre kadarkoli se ji zahoče.
Ampak to nima nobene zveze z dušami in dušami dvojčicami, gre za skoraj enake interese in skoraj enak način razmišljanja in za skoraj enake poglede na življenje.
Forum je zaprt za komentiranje.