Sta sestrici, ki sta storili samomor.

Vse postane veliko lažje, ko razumemo, da je vse eno. Ena sama energija. Zato: ja, vse ima dušo, torej tudi živali, rastline …
Dušam se tako ni treba razmnoževati, vprašanje je samo, v koliko bitjih se utelesi energija, ki je ena sama.

Pred leti sem brala eno knjigo (ne vem naslova) o obsmrtnih izkušnjah. V knjigi bi naj bile resnične izpovedi ljudi, ki so za trenutek “umrli” (koma, so jih oživljali po nesreči). Vsi ti ljudje so govorili o svetlobi proti kateri so potovali in o tem, da so jih pričakali njihovi ljubljeni, ki so pred njimi umrli, ne samo ljudje ampak tudi živali.
Jaz mislim, da je možno, da dve duši, ki sta bili zelo povezani v tem življenju, da se spet najdeta v katerem naslednjem življenju, samo, da se tega ne zavedata, ker nimata spomina na prejšnje življenje. Saj je nakako logično, da se dve privlačni energiji ponovno združita. Bomo videli.
Verjamem pa, da če sta dva bila zelo povezana v tem življenju in en umre, da duša umrlega v sanjah pride tolažit živega. Tudi, če je bila nenadna smrt in se umrli ni imel časa poslovit od svojih ljubljenih, se pride kasneje poslovit njegova duša. To izkušnjo pa sem doživela.

če koga zanima mu lahko povem mojo zgodbo. Pričelo se je pa, ko sem šel na pogreb . Bilo je v cerkvi. Sprva nisem razumel kaj se dogaja okoli mene. Na kar, sem spoznal, da sem pristal na realnih tleh, kar se mi je začelo dogajati okoli mene so bili še ostali ljudje. Toda bilo je preveč očitno, da bi ignoriral ali da bi si zatiskal oči.
Ni za mehkužne ali za zapre same vase.

Polje ima frej urice.

Pred leti sem brala eno knjigo (ne vem naslova) o obsmrtnih izkušnjah. V knjigi bi naj bile resnične izpovedi ljudi, ki so za trenutek “umrli” (koma, so jih oživljali po nesreči). Vsi ti ljudje so govorili o svetlobi proti kateri so potovali in o tem, da so jih pričakali njihovi ljubljeni, ki so pred njimi umrli, ne samo ljudje ampak tudi živali.
Jaz mislim, da je možno, da dve duši, ki sta bili zelo povezani v tem življenju, da se spet najdeta v katerem naslednjem življenju, samo, da se tega ne zavedata, ker nimata spomina na prejšnje življenje. Saj je nakako logično, da se dve privlačni energiji ponovno združita. Bomo videli.
Verjamem pa, da če sta dva bila zelo povezana v tem življenju in en umre, da duša umrlega v sanjah pride tolažit živega. Tudi, če je bila nenadna smrt in se umrli ni imel časa poslovit od svojih ljubljenih, se pride kasneje poslovit njegova duša. To izkušnjo pa sem doživela.
[/quote]

Moj mož je umrl nenadne smrti, ni se poslovil, toda nikoli nisem imela kakšnih intenzivnih sanj, sedaj pa pogosto sanjam o njem, o dogodkih in srečanjih.
toda mislim, da se duše v onostranstvu ne najdejo več.
Vsaka ima svojo kodo, svoj način očiščenja in se vrne, ko jo nekdo kliče, rabi ali se odloči zanjo.
Seveda so to dolgi procesi in ena duša ima neskončno mnogo življenj.

Seveda se bosta po smrti zdruzila. Drugace to ni mozno, razen, ce kdo izmed vaju stori samomor. Tisti se pa pogubi, obstane zmrznjen in osamljen, neljubljen.

Mene zanima. Lahko prosim poveš tvojo zgodbo?

Mene zanima. Lahko prosim poveš tvojo zgodbo?
[/quote]

Tudi mene zanima in verjetno še marsikoga. Prosim.

Torej če uporabimo tvojo logiko, zakaj naj bi tvoja teorija držala? Zato, ker si si ti tako izmislil in ti tako praviš? To se dogaja samo v tvojih možganih in nikakor ne pomeni, da je res samo zato, ker ti tako misliš.

Torej če uporabimo tvojo logiko, zakaj naj bi tvoja teorija držala? Zato, ker si si ti tako izmislil in ti tako praviš? To se dogaja samo v tvojih možganih in nikakor ne pomeni, da je res samo zato, ker ti tako misliš.
[/quote]
Zakaj bi sploh kakšna teorija držala? Vse so plod subjektivnega razmišljanja, čustvovanja in sploh doživljanja. Kajti vse na kar so si do zdaj odgovorili subjekti je subjektivno z izjemo nekaterih teorij s področja fizike. Fizikalni zakoni na žalost držijo.
Bog je, boga ni, posmrtno življenje je, ga ni, reinkarnacija je dejstvo, je oslarija, sami si naštevajte naprej.
Kajti dragi farani in člani drugih podobnih partij, bistva (resnice) človeku ni dano spoznati, pa se napenjajte kolikor vam drago.

In vendar se nekaj dogaja z energijo umrlega.
To zaznajo samo tisti, ki imajo čut za senzitivnost.
V skladu s karmičnimi okoliščinami, duša umrlega izbere starše in okolje, kjer se bo ponovno rodila.

Senzitivnost ni nekaj, kar pride samo od sebe. Senzitivnosti se je treba učiti, učiti in še in še učiti.
Te najfinejše energije so v vseh ljudeh, eni jih občutijo bolj, drugi manj, tretji jih pa sploh nikoli ne zaznajo. Seveda vse z enormnim učenjem.

Duše so tam nekje v vesolju, ko bi le lahko dokazali obstoj le-teh. Toda tudi tisti, ki smo doživeli obsmrno izkušnjo ne vemo in ne znamo povedati, kaj se dejansko skriva za pojmom-duša.
Dejstvo je, da neka energija obstaja in nam ne pusti oditi v onostranstvo, dokler imamo naloge še na tem svetu.
Naša duša se bo vrnila, vendar takrat v drugo snovno telo.

Tudi mene zanima in verjetno še marsikoga. Prosim.
[/quote]
Bilo je takole. Šel sem iz razloga, ker pač greš, da sam lažje živiš in pustiš nek spomin na človeka. Dejstvo pa je, da če se le da, nikoli ne rinem v glasne družbe, ker je tam preveč energij in me znervira.
Toda ta energija je bila osredotočena in bilo je takole.
Stojim bolj zadaj, ker je bil znanec in nisem sedel spredaj v klopeh. Bili so ljudje poleg mene, spredaj in ob strani, tako da nisem bil sam tam.
Tam pač moraš biti eno s vsemi ostalimi. Pa tudi takrat, ko si podaš roke itd,nisi sam.
Poanta je bila, ker pač po tistem med rokovanjem se je še nekaj dogajalo. In sem vedel, da ni vse v redu. Ker občutek je takšen, kot bi dan zamenjal za noč.
Sprva ignoriraš ali niti ne pogledaš saj mogoče te kdo zrine, ko se spravlja mimo tebe ven ali se premakne pa te “žokne” to pač prezreš, normalno.
V glavnem , prvo je bil dotik roke od zadaj na ramo, vroč občutek niti nisem pogledal, ker ignoriraš ljudi tam in si sam s sabo. Nato je bil močan srh po celem telesu preveč otežen poven teže bremena in za na piko bi vse ignoriral, če me nebi pocukalo za hlačnico večkrat, da sem se obrnil, da vidim tega “tipa” pa me čaka presenečenje, da vzadaj pač ni bilo nikogar. Takrat so se mi pričele dogajati zanimive stvari v življenju.
Ko berem nekatere, kako si želijo občutiti ali priti v stik s dušo onstranstva ali jih fanscinirajo energije od drugod si rečem. Bejži dokler te noge nesejo.
Dal bi en nasvet tistim, ki si želijo stopiti v stik ampak nočem nikogar užaliti ali vplivati na njihovo mišljenje. Ampak, če nimaš moči in znanja za energije, ki so močnejše in jih ne moreš zaznati ali vplivati na njih si lahka tarča, kot bi šel pri slabem vremenu pod točo. Ne boš je odnesel.
Seveda bi lahko veliko še povedal ampak ni za občutljive, ker duša ima drugačen pomen , ki ni od tukaj, kot pa nekaj kar gledaš v človeku.

Ne drži. Eni so že rojeni bolj senzitivni oz. imajo določena znanja in sposobnosti.

Bilo je takole. Šel sem iz razloga, ker pač greš, da sam lažje živiš in pustiš nek spomin na človeka. Dejstvo pa je, da če se le da, nikoli ne rinem v glasne družbe, ker je tam preveč energij in me znervira.
Toda ta energija je bila osredotočena in bilo je takole.
Stojim bolj zadaj, ker je bil znanec in nisem sedel spredaj v klopeh. Bili so ljudje poleg mene, spredaj in ob strani, tako da nisem bil sam tam.
Tam pač moraš biti eno s vsemi ostalimi. Pa tudi takrat, ko si podaš roke itd,nisi sam.
Poanta je bila, ker pač po tistem med rokovanjem se je še nekaj dogajalo. In sem vedel, da ni vse v redu. Ker občutek je takšen, kot bi dan zamenjal za noč.
Sprva ignoriraš ali niti ne pogledaš saj mogoče te kdo zrine, ko se spravlja mimo tebe ven ali se premakne pa te “žokne” to pač prezreš, normalno.
V glavnem , prvo je bil dotik roke od zadaj na ramo, vroč občutek niti nisem pogledal, ker ignoriraš ljudi tam in si sam s sabo. Nato je bil močan srh po celem telesu preveč otežen poven teže bremena in za na piko bi vse ignoriral, če me nebi pocukalo za hlačnico večkrat, da sem se obrnil, da vidim tega “tipa” pa me čaka presenečenje, da vzadaj pač ni bilo nikogar. Takrat so se mi pričele dogajati zanimive stvari v življenju.
Ko berem nekatere, kako si želijo občutiti ali priti v stik s dušo onstranstva ali jih fanscinirajo energije od drugod si rečem. Bejži dokler te noge nesejo.
Dal bi en nasvet tistim, ki si želijo stopiti v stik ampak nočem nikogar užaliti ali vplivati na njihovo mišljenje. Ampak, če nimaš moči in znanja za energije, ki so močnejše in jih ne moreš zaznati ali vplivati na njih si lahka tarča, kot bi šel pri slabem vremenu pod točo. Ne boš je odnesel.
Seveda bi lahko veliko še povedal ampak ni za občutljive, ker duša ima drugačen pomen , ki ni od tukaj, kot pa nekaj kar gledaš v človeku.
[/quote]
Eno je, če te mrtvi sam obišče, drugo pa je klicati mrtve.

Prejmi moje iskreno sožalje.

Prejmi moje iskreno sožalje.
[/quote]

Obupana sem bila, ko sem izgubila zelo dobrega prijatelja in nikakor nisem mogla sprejeti, da ga več ne bo.
Na kratko, šla sem na regresoterapijo h vidkinji Christy in ne morem vam napisati, koliko mi je pomagala.
Vsaj toliko, da sem se od mojega prijatelja dejansko poslovila. Sedaj mi je še vedno v dragem spominu, vendar vsaj delujem lahko normalno v življenju. Prej je bil živ obup.
Tisti, ki bolestno žalujete, poskusite, ne bo vam žal.

Povezano s tem?
https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/breme-samomora/501840

Bilo je takole. Šel sem iz razloga, ker pač greš, da sam lažje živiš in pustiš nek spomin na človeka. Dejstvo pa je, da če se le da, nikoli ne rinem v glasne družbe, ker je tam preveč energij in me znervira.
Toda ta energija je bila osredotočena in bilo je takole.
Stojim bolj zadaj, ker je bil znanec in nisem sedel spredaj v klopeh. Bili so ljudje poleg mene, spredaj in ob strani, tako da nisem bil sam tam.
Tam pač moraš biti eno s vsemi ostalimi. Pa tudi takrat, ko si podaš roke itd,nisi sam.
Poanta je bila, ker pač po tistem med rokovanjem se je še nekaj dogajalo. In sem vedel, da ni vse v redu. Ker občutek je takšen, kot bi dan zamenjal za noč.
Sprva ignoriraš ali niti ne pogledaš saj mogoče te kdo zrine, ko se spravlja mimo tebe ven ali se premakne pa te “žokne” to pač prezreš, normalno.
V glavnem , prvo je bil dotik roke od zadaj na ramo, vroč občutek niti nisem pogledal, ker ignoriraš ljudi tam in si sam s sabo. Nato je bil močan srh po celem telesu preveč otežen poven teže bremena in za na piko bi vse ignoriral, če me nebi pocukalo za hlačnico večkrat, da sem se obrnil, da vidim tega “tipa” pa me čaka presenečenje, da vzadaj pač ni bilo nikogar. Takrat so se mi pričele dogajati zanimive stvari v življenju.
Ko berem nekatere, kako si želijo občutiti ali priti v stik s dušo onstranstva ali jih fanscinirajo energije od drugod si rečem. Bejži dokler te noge nesejo.
Dal bi en nasvet tistim, ki si želijo stopiti v stik ampak nočem nikogar užaliti ali vplivati na njihovo mišljenje. Ampak, če nimaš moči in znanja za energije, ki so močnejše in jih ne moreš zaznati ali vplivati na njih si lahka tarča, kot bi šel pri slabem vremenu pod točo. Ne boš je odnesel.
Seveda bi lahko veliko še povedal ampak ni za občutljive, ker duša ima drugačen pomen , ki ni od tukaj, kot pa nekaj kar gledaš v človeku.
[/quote]
Razumem, da ne želiš razkriti kaj več, ker očitno je, da imaš več smisla zaznavanja, kot nekdo, ki bi si to želel.
Ampak mene zanima, ker opažam, da si samouk in da te načine in vire, kako to sprejeti ob situaciji in kako to blokirati, da te ne prevzame, če spustiš to v svojo auro in kakšno moč ali pot potrebuješ, da to nadziraš v svojem telesu, da ne prevzame nadzora ali ti kaj ušpiči nehote ta energija. Mišljeno kot strah, izkušnja ali slutnje, prebliski.
Ali lahko daš ali dam kontakt

So ljudje, ki zaznajo dogodke, ki se bodo zgodili, ki vidijo usodo ljudi, njihove značilnosti in njihova predvidevanja.
In so ljudje, ki omogočajo srečanje z mrtvimi svojci.
Toda te zadeve niso za občutljive ljudi, ker jih taka napovedovanja, še bolj potisnijo na dno.

Vse je v zvezdah. Na miljone lučk je na nebu in vsakokrat ko kdo umre, se prižge nova zvezdica.
Le poglejte v nočno nebo in uzrli boste zvezdico umrlega svojca.

Razumem, da ne želiš razkriti kaj več, ker očitno je, da imaš več smisla zaznavanja, kot nekdo, ki bi si to želel.
Ampak mene zanima, ker opažam, da si samouk in da te načine in vire, kako to sprejeti ob situaciji in kako to blokirati, da te ne prevzame, če spustiš to v svojo auro in kakšno moč ali pot potrebuješ, da to nadziraš v svojem telesu, da ne prevzame nadzora ali ti kaj ušpiči nehote ta energija. Mišljeno kot strah, izkušnja ali slutnje, prebliski.
Ali lahko daš ali dam kontakt
[/quote]
Ne mi dajati kontaktov, ker ne rabiš se nervirat s tem. Ti čutiš strast po tem, ker takšni obstajate. radi bi spoznavali.
Glede vdora “aure” kot rečeš temu, če bi “cigu” padu nate veš, da nekaj ni v redu, tako je tukaj.
Takrat pozabi na nivo, ki ga doživljaš v tem svetu. Moraš se poglobit v “dušo” kjer se je sam moraš zavedati in moraš vedeti od kot tvoja”duša” izvira. Takrat moraš, kot poznaš stavke”reke” empty your mind”ali spremeni se v vse oblike, kar obstaja itd,. Takrat moraš odmisliti trenuten obstoj na zmelji in ga prenesti v svet v katerem te je energija povlekla in ti naložila breme. Verjemi, da veš na kaj se je vsedlo to dejanje. To so zahtevne stvari še posebej, če si napaden ali občutljiv na kakšen prostor, kjer stopiš v stavbo in veš, da ti jemlje vs moč, utrujenost.
Vseh sort. Uživaj