Avtor napiše članek/knjigo/pesem pod nekim naslovom.
A nek drug predhodno objavljen članek/knjiga/pesem že nosi ta naslov.
Se lahko nenamerna ponovitev naslova smatra za plagiat? (medtem vsebina ni kopirana; je izvirno avtorsko delo)
6. člen ZASP pravi takole: https://zakonodaja.com/zakon/zasp/6-clen-sestavine-avtorskega-dela

Kaj to pomeni v praksi? Če nek avtor napiše svoje delo in mu izbere naslov, kaj mora potem prebrskati vse dostopne zbirke podatkov, da ne bi slučajno ponovil besed v naslovu dela? – To je zelo karikirano, vem, ampak me zanima, kako je s tem..
Je v pravu upoštevana možnost, da dva avtorja vsak zase ločeno lahko prideta do istih nekaj besed, ki jih uporabita za naslov dela?
Nekateri naslovi so resda odmevni in jih poznamo skorajda vsi – ampak koliko je del, ki ostajajo skrita v knjižničnih in internetnih kotičkih in bi jih avtor zgrešil, tudi če bi jih res šel iskat in preverjat, da ne bo ponovil besed. Sliši se zelo komplicirano, že skorajda absurdno.

– Torej kaj pomeni, če avtor napiše neko delo, potem pa ugotovi, da neko drugo delo nosi isti naslov (a vsebina, kot rečeno, ni kopirana, je izvirna)?
– Naslov je ponavadi povezan tudi s samo idejo dela; kaj, če imata obe deli podobno temo/vsebino, da recimo dva avtorja obravnavata isto tematiko – je lahko to (v povezavi z istim naslovom ali tudi ne) kakorkoli problematično?

Obstaja cela množica del z istim naslovom in bi vse vsi že zdavnaj tožili med seboj in zakonodajalec je že zdavnaj pomislil na to možnost. Slovenska sodna praksa pravi takole:

da je pri ugotavljanju ustvarjalne ravni treba najprej upoštevati kategorijo avtorskih del, znotraj katere je mogoče do neke stopnje poenotiti merila za presojo in nadalje upoštevati, da se merila ustvarjalne ravni lahko pri določeni kategoriji del nastavijo nekoliko nižje, ko obstajajo objektivne omejitve ustvarjalnega maneverskega prostora, npr. pri priredbah, predelavah, prevodih. Navedenemu je pritrditi, vendar revizija tem primerom neupravičeno sama dodaja tudi naslove. Zanje pa vendar velja specialna določba prvega odstavka 6. člena ZASP, da so avtorskopravno varovani samo, če so sami zase individualne avtorske stvaritve. Zato tudi teorija opozarja, da so naslovi ponavadi sestavljeni iz ene ali nekaj besed, tako da so ustvarjalne možnosti omejene in s tem redko pride do avtorskega varstva naslova (op. 3). Štempihar (op. 4) celo meni, da prave in resnične originalnosti v pogojih sodobnega ustvarjanja ne more biti, kar velja še toliko bolj za posamezne besede (op. 5). Avtorskopravno zaščito uživajo samo originalni naslovi, ti pa so zelo redki in daleč največje število naslovov spada med tiste, ki so v javni domeni zaradi svoje generičnosti in banalnosti (op. 6). Stališče pritožbenega sodišča, da naslov avtorskega dela uživa avtorskopravno varstvo le v primeru visoke ravni ustvarjalnosti, torej ni nasprotno teoretičnopravni razlagi, kot zmotno trdi revizija. To stališče je po presoji revizijskega sodišča pravilno in logično. Pri kvalifikaciji avtorskega dela njegov obseg ni odločilen. Pri manjšanju obsega pa lahko ostane od avtorskega dela zelo malo (npr. nekaj besed), tako da je izvirnost prizadeta ali izgine.

Z manjšanjem obsega dela se objektivno manjša tudi maneverski prostor možne ustvarjalnosti, dokler ne pade na ničlo (op. 7). Čim manjši je obseg, tem več ustvarjalnosti je treba za doseg kriterijev avtorskega dela iz 5. člena ZASP. Ker ima naslov po naravi stvari malo besed in so ustvarjalne možnosti omejene, je potrebna visoka ustvarjalna raven, da se mu zagotovi potrebno izvirnost in individualnost. Zakon pa ne daje podlage, da bi se samo za naslove kriteriji znižali.

Iz navedenega sledi zaključek, da je naslov zelo redko lahko deležen avtorskopravnega varstva.

Hvala za odgovor.

Če gre za domače književno delo ali za članek v domačem časopisu ali reviji, je pred izbiro naslova zelo priporočljivo pogledati v cobiss, kolikokrat je bil naslov že uporabljen.