Trenutno berem knjigo Učiteljica klavirja kontroverzne avstrijske pisateljice Elfriede Jelinek. Prevsem mi je vzel sapo intervju z avtorico. Srhljivo.
Bom videla, če je knjiga tudi tako nenavadna. Izdala jo je Študentska založba.
Jo je morda že kdo prebral?

Knjige nisem bral, sem si pa ogledal film, posnet po knjigi. Na momente mi je izkrivljeno mazohistično doživljanje spolnosti glavne junake kar dvigovalo želodec, pa nimam ravno nizkega praga 🙂
Želje, da bi si po tem prebral še knjigo, nimam. Pa najbrž ne, da je knjiga nekvalitetna, daleč od tega, po moje gre za res dobro psihološko analizo spolno nezrele in neuravnovešene osebe, samo… brrr

Agree!

Gledal sem film in tudi prebral knjigo. Sicer v francoskem prevodu, ker takrat našega še ni bilo.
Film prikazuje samo dogajanje, medtem ko knjiga marsikaj osvetli. Tako npr. Erikino vzgojo. Poleg tega ponuja obilo satiričnih osti na avstrijsko družbo, ki so v bistvu glavne teme Jelinekove. Knjiga ni lahko branje, tako zaradi stila, kot tudi zaradi vsebine in zahteva izkušenega bralca. Kar se tiče mazohizma pa tole: povzročanje bolečine samemu sebi je precej resen pojav in bolje, da se o tem piše, kot pa da se pomete pod preprogo in potisne glavo v pesek. Za vse, ki vas take vsebine odvračajo od branja Jelinekove pa še tole – ravno takšni ljudje so v njenih romanih tarča napadov.

Pa poskusite še s knjigo Ljubimki, ki je pred časom izšla v zbirki XX. stoletje. Ja, srhljivo, ampak tako dobro …

Jaz nisem brala še nič od tega, ampak nameravam. Zanima me samo, zakaj vsi opisujete knjigi kot srhljivi? Srhljiv je zame Hanibal, pri Jelinekovi se mi pa ne zdi, da piše take zadeve.

Srhljiv je njen odnos do življenja, moških, sebe…

Če ti je všeč Učiteljica in si “nesrečna”, ker ti je zmanjkalo njenih del, ti bodo nemara všeč dela Thomasa Bernhardta (Sečnja, XX. stoletje – in druge), pa Šolski zvezek Agote Kristof. Tudi srhljivo, a privlačno.

Ljubimki zelo ok knjiga, Uciteljico pa zaenkrat gledala samo film, ampak je na seznamu, vsekakor.