ena pametna beseda prosim
Moj sin, star 26 let, je ravno odpeljal od doma k svoji deklici. Tri leta sta skupaj, lepa sta se imela. Radi jo imamo tudi mi. Sprejeli smo jo za svojo, pri nas je bila skoraj več kot doma. Bili so spori med njima že prej, danes pa … ne vem. Naš sin je v joku odšel, nisva ga mogla ustavit, do punce je 80 km rekel je, da se bo zdaj pa dokončno zmenil Nisva ga mogla pomirit, naj počaka vsaj do zjutraj, šel je in jokal kot otrok kako bovozil, kako bo prišel nazaj če bo srce mi poka! Mož sploh nič več ne reče Nama je tako hudo!!! hvala kdor zdajle to bere
Mogoče veš, zakaj je jokal? Zaradi vožnje pa po moje nimaš kaj skrbeti, sama sem mnogokrat vozila objokana, žal 🙁 Pa vseeno pozorno. Boš videla, prišel bo nazaj. Takrat pa bodita tam zanj, mogoče vaju bo potreboval. Spominjaš me na mojo mamo, kar stisnilo me je, ko sem pomislila, kako je ob mojem trpljenju trpela ona :((( Vzgojila si fajn fanta, kar pogumno!
Ojej………..vem kako se počutiš; sem videla sina, ki je bil nesrečno zaljubljen. In nam, staršem je menda še bolj težko, ko gledamo svojega otroka, da je nesrečen.
kaj naj ti rečem?…………pustita ga na miru, on sam mora razčistiti sam s seboj; lahko sta mu samo v oporo, ampka samo le, če bo on tako želel.
Draga hčerka mami, povedal je, zakaj joka. Zaradi nesmisla v pogovoru s punco, ko sta se menila o premoženju .. Ona se čuti baje prikrajšano, ker ima naš tretji sin v naši hiši premalo kvadrature, ampak ni placa več kot toliko ( razen če se gremo butalsko cerkev ). Pa saj ne vem in nočem vedet, naj se zmenita sama. Grozne so te njene reakcije – enkrat tudi do nas vsa medena, drugič pa niti ne odzdravi, ko po treh dneh gostoljubja odhaja iz hiše. Tako da se potlej še dolgo sprašujem, če sem kaj narobe rekla. Pa nisem, vsaj ne da bi vedela, saj imam to punco rada … Jaz nič več ne vem. Kje se vozi zdaj moj fant, pa tudi nimam pojma.
A ni bolj fino, ko je mali še v plenicah in ga previješ, pocartaš in napojiš?
Zdajle nama je z možem kar precej hudo. Prosim, oglasite se nama s pametno besedo.
Oh, pa še kako te razumem. Tudi jaz se bojim reakcije razočaranja v ljubezni moje hčerke. Ona je zelo čustvena ona, če ima fanta ima samo njega in ga ljubi si ga lasti povem ji, da to ni dobro, da mora biti drugačna, ne pa pokazati vso ljubezen in norijo za fantom, da te potem ne bo izkoriščal. Jaz kot njena mati ji lahko podam mnenja oz. nasvete, njeno pa je, če bo sprejela.
Tako, da draga H800, kar pomiri se, boš videla jutri tvojega sinka nasmejanega.
lp, in vso srečo vsem!
Toliko misli se mi prepleta v glavi, da ne vem, če bom znala vse skupaj izraziti, da bo imelo pravi pomen.
Z možem se dostikrat pogovarjava o najinih preizkušnjah v preteklih zvezah in nekako ugotavljava, da sva enostavno morala skozi vse to, ker drugače ne bi znala ceniti tega, kar imava midva.
Sem par let starejša od tvojega sina. Spomnim se odnosa s svojim prvim fantom, s katerih sva bila skupaj 3 leta. Zanj sem bila velikokrat manj vredna, vedno je imel psihološko prevlado nad mano. Na nobenem področju nisem bila dovolj dobra, niti moji starši, kar me je peklo še bolj. Ampak bila sem takooo odvisna od njega! Kot kadilec od cigaret. Vedo, da mu škodijo, ampak ne zmore nehati. Dokler nisem po njegovem stotisočem očitku, da me itak noben drug ne bo maral in naj si najdem drugega, rekla, da odhajam. Cel mesec me je zalezoval pred blokom in se metal po kolenih, naj se vrnem. A takrat je bilo prepozno. Zdaj vem, da sem ravnala pravilno. In da je bila izkušnja, čeprav zelo boleča, koristna, celo nujna za mojo prihodnost.
Moj mož je šel s svojim bivšim dekletom skozi nekaj podobnega, kot tvoj sin. No, ne bom pisala o tem, ker še predobro veš, kako hudo je, ampak bom napisala razplet: na koncu je njegova bivša z njegovim avtom povzročila nesrečo v čisto drugem koncu kraja, čeprav naj bi bila takrat “uradno” v šoli. V avtu je vozila svojega novega ljubčka…
Da zaključim: ko sva se spoznala midva, sva že imela toliko življenjskih izkušenj,d a sva znala iz zaljubljenosti nadaljevati v sodelovanje, ne v odvisnost. Meni to ogromno pomeni.
Vem, da mogoče zveni neprimerno v danem trenutku, ko je vse narobe, a vedi, da se bo za tvojega sina vse uredilo. Če ne s tem dekletom, pa kdaj v prihodnosti s kakšno drugo. Pa nikar se ne obremenjuj z reakcijami njegove punce, dekle najbrž še išče samo sebe in se niti ne zaveda, da to ne gre mimo tebe, ampak direktno v tvoje srce.
Oh, ko pogledam svojo hčer, me kar stiska, če pomislim, da bo morala skozi kopico bridkih izkušenj 🙁 Ampak polagam ti na srce: dokler ima tvoj otrok tvojo starševsko ljubezen, ne bo NIKOLI popolnoma sam. Četudi se mu bo zdelo, da se podira ves svet, bosta tu mama in oče, h katerima se bo lahko tudi že odrasel zatekel po nasmeh, mogoče celo objem, spodbuden pogled in prijazno besedo.
Ojej, sem naložila in namesto pametne besede izlila svoje srce!
Draga H800, vso srečo želim tvojemu sinu – no, na enem področju srečo že ima: ima skrbna in ljubeča starša.