Ena stvar….
Včasih grem tako malo za hec na irc – Adios, take argojske latovščine ne doživiš vsak dan. Najbolj se mi kocine postavijo po koncu, ko ti kateri ustreli: “s kje si”, ali pa “s kot si”. Katastrofa, kaj je tako težko napisati “od kod si”. Ali pa nenormalna uporaba angleščine pa w, y, x pa neka spakedranščina iz številk, znakov, itd.
Ajde ne rečem do neke mere, ampak vsako drugo besedo…uhhh, čist mimo!
Včasih je take prav fino hecat.
Aja, fajn forum drugače.
Tudi jaz včasih malo preberem kako si pišejo na irc-u , to pa zato, ker mora moj najstnik “nujno” nekam ali pa na trening (mora pa do zadnjega klepetat) in “ubogi revež” nima niti toliko časa da bi irc za sabo pozaprl in mi ostane vse odprto. Ja angleščina po slovensko, slovensko pa s tujimi črkami, so inovativni ni kaj reči, ampak če vsi tako hitro pišejo kot moj (sem prepričana, da prekosi kakšno profesionalno tipkarco) in si imajo tooooliko za povedat je potrebno nekatere stvari pač skrajšat in poenostavit, saj bi drugače res preživeli cel dan pred računalnikom, tako pisanje pa kar precej skrajša čas. Nekatere besede pa tudi poznajo samo določeni in jih uporabljajo med seboj , drugi pa ne vedo kaj pomenijo.
Vprašanje pa je, kako tak način izražanja vpliva na njihovo sposobnost izražanja v drugih situacijah, ko pa bi se morali dokazati tudi s poznavanjem slovenskega jezika, saj ga razen v šoli (pri uri slovenščine) niso bili prisiljeni uporabljati. Potem pa se čudimo, da ima kakšen profesor/ica pripombe, da pri predmetih ki niso slovenščina pišejo in odgovarjajo taka čuda, da ni ničemer podobno, ker pač niso pri slovenščini.
Lep pozdrav!
Dara
Kaj ni malo zanimivo, če napišemo tako kot bi izgovorili, saj je irc bolj kot chat, torej pogovor, ne pa uraden pogovor, tako je bolj zanimivo. Pa tudi določene stvari bolj točno izrazimo, če napišemo tako, saj včasih ni pravega slovenskega izraza, ki bi točno in na kratko izražal, kar želimo povedati, potem bi morali napisati že cel stavek, da bi to opisali. Mene moti napačna raba le na radiu, TV (pa še to ne, če je neka oddaja, ki namenoma ne uporablja prave slovenščine), skratka uradne ustanove.
Pika, zanimivo že mogoče, žal pa ravno tako obnašanje in razmišljanje – zlasti delitev na “uradni” (le kaj je to?) in “chat” (sic!) govor – med drugim privede do katastrofalnega (ne)znanja materinščine in do tega, da je po mednarodno primerljivih podatkih več kot dve tretjini Slovencev funkcionalno nepismenih! Da lahko s tem, da “napišemo tako kot bi izgovorili”, bolj točno in bolj na kratko kaj izrazimo kot s standardno slovenščino je larifari in priročen izgovor za uporabo nemogočih angleških oz. ameriških spakedrank.
Tudi sam z neko osebo že leta nalašč uporabljam popačen pogovorni jezik v SMS sporočilih in opažam, da mi to škodi!
Mislim, da je treba reči bobu bob: gre za miselno lenobo, linijo najmanjšega odpora (ki jo sicer smatram za legitimno, da me ne bi kdo slučajno obtožil kakšne nestrpnosti).
Sic (običajno se piše s klicajem in v oklepaju med besedilom) je latinski izraz, ki pomeni “dobesedno tako” in se običajno uporablja, da se bralca opozori na citat, ki je npr. nepravilen, sporen, nenavaden ipd. Pogosto se uporablja, ko citiramo stvari, ki so napisane ali povedane napačno.
Sicer je pa razlaga v slovarju tujk.