Dobro jutro, dragi prijatelji Tjavendanovci.
Novo jutro, nov dan, sreda v sredi tedna ….
nove obveznosti, nove odgovornosti, nova
doživetja, morda celo “novi ljudje”. In stvari,
ki jih bomo iz včerajšnjega dne prenesli v današnji in iz današnjega potem v jutrišnji dan. Stvari, ki se nas nenehno trdno držijo. Ki smo jih prejeli za svoje, dobre ali slabe, prijetne ali neprijetne, naše so, tako ali drugače.

Poleg lepote narave, ki nas navdihuje in izpopolnjuje v katerem koli njenem letnem času, poleg žitja in sožitja v njej, njenih mavričnih barv, ki nas spodbujajo in nam vlivajo tisto voljo in hotenje, ki nas peljeta naprej, nam pomagajo živeti so tukaj in zdaj tudi naši stalni napori, da izboljšamo to, kar že imamo. Ker smo ljudje. Ker ljudje stremimo k izboljševanju vsega nam danega, ali je to potrebno ali ne. Največkrat je potrebno, ker je to naša gonilna sila. Največkrat nas v to izboljševanje vsega in povsod sili naša notranjost, ki nam po dnevu ali dveh počitka ne da miru in nas spet zažene v hitrejše, pestrejše življenje. Takrat se zavemo, kako malo je potrebno, da ni tako, kot je bilo včeraj in da še vedno ne vemo, kako bo jutri.

Takrat se zavemo, da sta samo dva dneva v letu, za katera ne moremo narediti popolnoma ničesar: VČERAJ in JUTRI. In da je DANES tisti dan, v katerem se lahko:
smejemo, ljubimo, iščemo, izboljšujemo, trepetamo, poskakujemo od veselja, drug drugemu vlivamo dodatne pozitivne energije, hrepenimo, bentimo, prosimo, moledujemo, izkazujemo vsa čustva, ki nam pomagajo živeti ali nam delajo življenje malo težje. DANES je dan za življenje, kakršnega si želimo!

Moj prijatelj Z.M. pravi takole:
—————————————-
“Kadar sem sam s seboj, oživljam pri sebi tiste svoje like, ki mi pomagajo živeti: domišljam si, da živim dokaj polno življenje, da doživim marsikaj lepega in da preveč ne oneserečujem svojih bližnjih. Domišljam si, da sprejemam svojo drugačnost in da imam za to posebno nalogo nalogo, ki jo skušam izpolnjevati. Domišljam si, da puščam za seboj sporočila, ki tudi drugim pomagajo. Še vedno iščem smisel in se sprašujem, zakaj je to dobro. Prepričan sem, da je.”
—————————————–

In tako si mislim tudi jaz. Še posebej zato, ker mi ničkolikokrat pridejo na misel besede naše Severnice in naše Niobe, ki znata dejati: Bog ve, zakaj je to dobro.

Mislim, da za nekaj res je. Ker je vsaka stvar, četudi ne najboljša, za nekaj drugega dobra.

In dobro je, da je danes sreda. Ker je sredi tedna, ker je takoj po torku, včerajšnjem dnevu, ker je pred jutrišnjim četrtkom, ker danes lahko naredimo vse tisto, kar nismo utegnili včeraj, ker danes še vedno lahko …….

Lepo sredo, prijatelji, prelepo, prepolno, prečudovito, najboljšo sredo ……..

No, Marija, glih da nama ni ratal hkrati odpreti nove teme :))) Dobro jutro še na tem mestu in.. ja.. ne bi se glih čist strinjal s tabo, da za “jutri” ne moremo nič storiti, ker sem sam v situaciji, da moram za jutri naredit še ogromno. Za “jutri” moram buljiti v knjige in izpiske, pisat plonkceglce kot en osnovnošolec… vse za jutri :)))

Marija, naj ti danes uspe vse, kar ti pride pod roke, kar boš srečala in kar ti bo naloženo. Za jutri pa, maš vseeno prav, bomo največ naredili… jutri 🙂

Še enkrat dobro jutro in en krasen dan!

Jani

Potrudimo se vsi za danes, naberimo si moči za jutri ! Vsi skupaj ! Drug z drugim, drug za drugega .

Klinc pa del..pejmo zabušavat dons!!!
Jutro vsem…**hehehe
Muca je včeraj položila en smešen izpit..Varnost pri delu..jajaj tud to je treba..heheh jupie..
Jani sej bo!!Jih boš nasral,da je le kej…

tako je ja :)))) skupaj smo močnejši 🙂

Veš, pa ni to hec. Je res nekaj na temu :))

cmoka in da se ne boš preveč česa naučil 🙂

ahoooj Maričiiiiiiiiii:)
….vem da danes bo srečen dan
to sem začutil že zjutraj
zagotovo danes bo srečen dan
tudi to se zgodi:)))

in ker rada obrnem stvari po svoje si pravim:
odlašaj stvari na jutri – dons pa uživi;-)

ha, najbolj mi je bila všeč Scarlett O´Harrova ko je rekla: o tem bom razmislila jutri – si je kupila čas (nepopravljiva optimistka tudi kadar ni blo no way)

saj na konec koncev je pa še zmeraj bolje, da kadar se srečamo s kakšno hudo rečjo, potisniti problem malce na stran, da v miru in “skulirani” razmislimo o najboljši rešitvi, ne da…

v Butalah pa vse direkcjon, pol pa jamramo uno: uuuu kedaj nas bo pamet srečala:))
CMOKA C.I.C.

ma sem se ustrašu, da se bom preveč nauču, pa sem naredu pavzo in spet… visim tuki gor :)))

cmoka.. zajčkastega :)))))))))

Ni dober preveč nene, mera mora bit :))
Uh, Jani !

cmoka, koštrunastega 🙂

pamet ?
Nikoli ! :)) upam :))

bulši žamet ku pamet. ti že maš – žametni kožušček ne da…

ampak pliiiz , nikol ne rec nikol