Eros:Psi
Pozdravljeni
Moram povedat, da sem knjigo kupila lansko leto in sem jo prebrala. Moje mnenje je o knjigi je, da bi bila lahko kot žepna knjiga berljiva, tako pa je zelo skomercializirana. In ko sem jo želela prodati, sem stopila v stik s kao Erosom preko emajla.
Ponudila sem mu jo v odkup, ker je bilo rečeno, da jih tudi odkupuje. Zmotilo me je, ko je na fb strani pisal, da so še zadnje knjige prvega natisa na razpolago, moja je imela št. natisa npr. 2374, ki je še daleč od 7777.
In ko me je vprašal, katera številka natisa je, če je na strani tej in tej očitna pravopisna napaka in če je podpisana od njega, ker s tem bi imela knjiga večjo vrednost, me je samo prepričal o profesionalnosti marketinga in res svaka mu čast. In nič od tega nisem imela. Ok, nič hudega. Kakšna cena ? 34.5 eur.
Nato sem rekla, da zelo malo ceni svojo mojstrovino, katero tako poveličuje. Seveda se nisva dogovorila, ker sem mu rekla, da se bo že še kakšna naivna oseba našla, ko že toliko reklamira. Nato se zasmeja, hahaha in pravi, no vidiš tudi tebi bo ta reklama pomagala pri prodaji.
Ko sem jo dala na oglas, so se oglašali same izgubljene duše (ne zamerit), ki so mislile, da jih bo ta knjiga rešila more, ki jo živijo. Vsakemu sem predlagala, naj jo rajši prej prebere iz knjižnice in če jo bo potem želela, ji bom prodala. Nisem imela srca, da si jo kupijo z zadnjim denarjem, v veri da jih bo rešila.
Nato slišim, da jih prodaja 2 za 1 ceno. Haloo. Pol vidiš da je šel s ceno mal v višave, in je bil prisiljen spustit ceno. Res marketing dela čudeže in ta je res naredil doktorat. Res ga občudujem.
Sama sem jo kupila samo zaradi tega, ker me privlačijo skrivnosti, (da se razumemo) in sploh nisem vedela za toliko reklame in poveličevanja.
Toliko o mojem stiku z čudovito lepim telesom – EROS 🙂
Želim ti vse najboljše pri prebiranju te knjige, ampak če bi se ravno tako sprejemala z svojimi življenskimi situacijami, je to isto. Zato pravijo, da živi v trenutku in sprejemaj drugače misleče in jih blagoslavljaj. (ljubi jih, ker smo vsi eno)V knjigi je vse drugače, reali pa drugače, ko prideš v enak dogodek. V reali reagiraš spontano, šele zvečer se zaveš (če se) kaj se je zgodilo in kako bi lahko drugače odreagiral. Sicer pa je tudi to začetek nečesa. Želim ti vso srečo pri življenskim potovanjem. 🙂
ČUDNI STE VI LJUDI.
KNJIGU SAM PROČITALA U SLOVENSKOM JEZIKU IPAK U MATERNJEM SE BOLJE I LAKŠE IZRAŽAVAM.
NE RAZUMIJEM ZAŠTO U DANAŠNJE VRIJEME ČOVJEK NE ZNA CIJENITI TRUD I RAD DRUGOG ČOVJEKA?
KNJIGU SAM KUPILA JER VOLIM DA ČITAM A PRIVUKAO ME KOMENTAR I PREPORUKA NAJBOLJEG TENISERA NA SVJETU.
TO ŠTO SAM ZAKLJUČILA IZ PROČITANE KNJIGE I UZ POMOĆ KOMENTARA NA OVOM FORUMU JE OD NEPROCJENJIVE VRIJEDNOSTI ZA MOJU PSIHU I LIČNOST.
KNJIGA GOVORI O JEDNOJ JEDINOJ STVARI A TO JE-POŠTENJE.
LIČNO BI JOJ DALA CIJENU 777 EURA JER SVAKA STRANA VRIJEDI BRAT-BRATU BAREM 1 EURO.
VELIKI POZDRAV SVIM ČITATELJIMA I KOMENTATORIMA OD
JEDNE TUJKE OZ.ČEFURKE
Kar se tiče avtorjeve identitete.
Mednarodni simpozij, 1. junij 2010 ob 19:50
Exposé: mag. Igor Kenda: The secret of Bach’s Passacaglia? * Skrivnost Bachove Passacaglije?
lp
Jaz sem jo sicer stežka začela brati, ker mi je bil jezik naporen, ampak vsebina me je pa kmalu pritegnila. Všečna in vse bolj razumljiva. In zlahka verjamem, da so mnenja okoli te knjige deljena, ljudje se bodo gotovo razdelili na ZA in PROTI. Jaz se ZA 🙂
Sprejmite jo, ljubite jo. Marsikaj se lahko naučite o sebi in tudi o drugih 🙂
77 EUR da vas moti?
dejte no, dušebrižniki! (nekateri)
Če hočeš stvar distribuirat med ljudmi, rabiš EUR, drugače, če ne drugega, krepaš od lakote.
Ja valjda, založnik bo tako razsvetljen od knjige, da jo bo talal zastonj. Pa kitajci bojo tolk navdušeni nad njo, da bojo pošiljali papir in lepilo u SLO zastonj. Da ne govorim o Državi, ki bo tako navdušena, da ne bo zahtevala ne uvoznih dajatev, ne davka, ljudje jo bodo kar zastonj na police deval. ”JA NAJ GRE KOT JEZUS PRIDIGAT, AVTOR, NE DA KNJIGE PRODAJA”, boste rekli? JA VALJDA. Taki, ki ne dajo 77€ za dobro knjigo, ga bojo zihr taprvi poslušali. Poleg tega, nekateri jo lahko dobijo zastonj, če si je ne morejo privoščiti – več na njihovi internetni strani.
Od besede se ne da živet. Od njih se lahko le boljše živi.
Kaj je narobe z dušebrižniki? Nekdo se pač mora brigati za duše naivnežev.
Dušebrižniki pač moramo naivneže opozoriti, kako čudno je, da se prerok teorije rei, ki bo človeštvu kao vrnila ljubezen, prodaja za 77 €. Zakaj ni svoje knjige natisnil v cenejši verziji, denimo v broširani izdaji za 15 €?
Sicer bi malo manj zaslužil, a kaj mu bo denar, saj ima vendar kozmično ljubezen 😉
Očitno se je prerok čutil tako nesamozavestnega glede vsebine, da je moral svojo knjigo okrancljati z vseh strani s spolnimi organi in jo obleči v srebro, da bi jo ja kdo opazil. Srebro pa košta.
Nekdo bi nam dušebrižnikom morda očital, da mora tudi avtor živeti od nečesa.
Saj. Prerok je moral imeti že pred izdajo kar nekaj pod palcem, da je lahko založil izdelavo tako baročno okičene knjige. Očitno ni tako na tesno z materialnimi sredstvi, da bi ga morali dojiti ubožci, ki še niso dosegli kozmične ljubezni (tiste, ki jo je sam že).
Bistvena je vsebina. Verjetno. In če je res, hitro sklenemo, da je na razpolago dosti knjig, ki z vsebino glede podobne problematike neprimerno bolj prepričajo. Simonove priče, denimo, ali pa Siddharta od Hesseja, pa Umetnikov mladostni portret, Sto obrazov notranje moči, Onstran strahu, …
Je pa res, da gornje knjige ne stanejo 77 € in njihovi avtorji se ne razkazujejo na naslovnicah s svojimi penisi in zadnjičnimi mišicami v 3D srebrni plastiki. Niti se ne razglašajo za edinozveličavne.
Ni avtorja, ki ne bi preverjal odziva na spletu. Te besede sedaj namenjam tebi.
Cankar je dneve in noči premišljeval kako naj sestavi stavke, da bodo imeli sosledno povezanost z nadaljnim besedilom. Nekatere besede si je naglas večkrat ponavljal z namenom, da bi bil njihov zven čim lepši in prodornojnejši. Tvoje besedilo, po drugi strani, je enostavno, brez miselne vneme ali truda. Le beseda za besedo. To je pravo ogledalo TEBE !
Kakšne seka tale D.J. modrosti. Str. 399:
“Ali sta Ego in duša eno in isto?”
“Duša je ena od razlag za Ega.”
Človeštvo je na stopnji, kjer potrebuje očitno derivate popolne resnice, pomešane s polresnicami in lažmi, da potem sam s svojim prizadevanjem pride do popolne resnice. Če sploh v tem življenju.
REI je teorija zadrževanja posameznikovega uma v materialnem svetu (modra pilula, gl. Matrix), verjetno izpeljanka trojstva treh gun iz vedskega znanja, ki ga opisuje Bhagavat Gita. Skratka derivat, kakor so večinoma vse religije sveta derivat izvornega znanja iz globoko preddinastičnih časov (kakšnih 420000 let in več). Možno, da je tudi izpeljanka česa podobnega, kot sveti trije kralji kar je verjetno prav tako derivat vedskega znanja. Nisem kakšen pripadnik gibanja za zavest Krišne, vendar pa mi je jasno, da vedsko znanje in še nekatera druga izvorna znanja vsebujejo več vedenja, kot katerikoli drugi derivati od vsega začetka naše civilizacije v skaldu z uradnim znanstvenim pogledom. Verjetno je zato bolje, da se posameznik ali vrne k izvornemu znanju brez derivatov ali pa preprosto vse ignorira in se ravna po svojem lastnem moralnem kompasu, ki pogosto vsebuje več modrosti kot katerikoli od derivatov.
Navsezandje Gita omenja 5 različnih odnosov z najvišjim, kar je mnogo bolj osvobajajoče, kot pa ponudba marsikaterega drugega derivata bolj ali manj sodobnih religij vključno s krščanstvom, in sicer:
1. pasiven odnos
2. aktivni odnost (odnos služenja Gospodu)
3. prijateljski odnos
4. starševski odnos
5. ljubezenski odnos
Odsek iz Bhagavat Gite od A.C. Bhaktivedanta Swami Brabhupada (12. maj 1971):
Vsi bi se morali zavedati dejstva, da je živo bitje večno služabnik in da je vsakdo, kdor ne služi Krsni, primoran služiti iluziji v obliki treh gun materialne narave ter je večni ujetnik ponavljajočega se rojevanja in umiranja. To velja celo za dozdevno osvobojene mayavadije. Znanje iz Bhagavad Gite predstavlja veliko znanost, ki bi jo moralo za lastno dobro poznati slehrno živo bitje.
Da bi lahko razumeli absolutni položaj Gospoda Krsne, moramo postati Krsnovi bhakte, povezani z nasledstvom dunovnih učiteljev. Tako imenovani učenjaki, politiki, filozofi in svamiji, ki nimajo popolnega znanja o Krsni, poskušajo s svojimi komentarji izgnati Krsno iz Bhagavad-gite oziroma ga izničiti. Taki neverodostojni komentarji k Bhagavad-giti so znanki kot Mayavada-bhasya. Gospod Caitanya nas je posvaril pred njihovimi avtorji in jasno dejal, da vsakdo, kdor poskuša razumeti Bhagavad-gito s stališča filozofije mayavade, dela veliko napako. Tak zaveden človek se ne bo znašel na poti duhovnega napredka in se ne bo mogel vrniti domov, k Bogu.
Opazil sem nekaj konstruktivnih kritik h knjigi in mnogo zaslepljenih sledljivcev, ki ne preberejo več nobene druge knjige, odkar so kupili knjigo [psi]. V štirih letih, odkar obstajajo objave na tem forumu ni niti eden sluzasti pripadnik “D.J.-ja modrosti”, ki si je nadel ime boga ljubzeni omenil enega samega bolj kompleksnega argumenta za svoje sledenje, razen ponavljajočih se fraz iz knjige in to ravno tistih fraz, ki so parafrazirani derivati že obstoječega znanja. Med njimi tudi izjava v srbohrvaščini, da knjiga govori samo o poštenju. To je pač smešno in škoda izgubljati komentarje za to.
Če še kdo ni opazil, je pred kratkim izšla tudi knjiga, ki na bolj direkten način omenja arhetipski princip Erosa in Psihe. Nima sicer 777 stari, ampak jih ima 824 in stane 69 EUR: http://www.zase.si/?izdelki&vec=124
Imam občutek, da je bil to celo odgovor na falsifikat, ki je nastal leta 2010. Saj je povsem možno, da se je nekumu ki ima več znanja o človeški psihi za malo zdelo, da se preko navadnega marketinga tako podcenjuje človeški um, da si nekdo nadene ima boga in odgovarja po mailu samo tistemu, ki mu zastavi vprašanja na prvo žogo in po drugi strani izključi šifro knjige takšnim uporabnikom, ki ga malce izzovejo bodisi z bolj kompleksnim vprašanjem, bodisi z rahlo nič hudega slutečo zbadljivko.
Stopnjo samozavesti pisca se vidi tudi iz izjave v knjigi na str. 260:
“Zapomni si … v življenju se lahko vedno odločaš med dvema možnostma – lahko kot ovca capljaš za drugimi in delaš vse tako, da ugajaš njim, ali pa razmišljaš s svojo glavo in bodo drugi ovce capljale za tabo. Za to ne potrebuješ nič drugega kot kanček samozavesti,” je odvrnil Eros.
To je ena od takšnih izjav, ko zjutraj srečaš poštarja potem ko je spil takratkega. Vendar takšen poštar je za moje pojme mnogo bolj samozavesten, kot pa nekdo ki takšne stavke uporablja v zadnji knjigi modrosti. Ko prvič prebereš knjigo, imaš isti občutek, kot da bi kupil karto za koncert vrhunske klasične glasbe, vendar pa bi potem na samem koncertu, med vsako celinsko pavzo slišal še odlomek kakšnega komada od Saške Lendero. Pravzaprav se skozi celo knjigo prepleta modra in rdeča pilula (gl. movie Matrix I). Vendar najbolj žalostno je to, da se za rešitev ponuja modra pilula (teorija REI), ki posameznika zacementira v trenutku ko se “izvali iz jajčka” in odraste. Teorija, ki ponuja samoomejevanje na osnovi mehaničnih principov, za katere bo v bodoče poskrbela umetna inteligenca, če bo seveda dovolj njenih privržencev.
Tole je bilo zaenkrat vse. Morda pa tudi z vedno na tem forumu. Dobrodošli komentarji, vendar ne tisti na prvo žogo. V tem primeru so še kletvice bolj dobrodošle. Besedo ljubezen je možno izreči tudi takrat, ko imaš v glavi sliko posušenega sadeža.
Lp,
Swami Sulananda
Teorija REI ne vodi v sanje mavričnih ljudi….
https://www.youtube.com/watch?v=5I36So6Euos
Odprta kot knjiga njihova je pot,
živi zid (REI) iz viharnih zablod.
Umrle so sanje mavričnih ljudi,
ognja žar pod pepelom še tli,
mavrica spet ga rodi.
Dodatek z dela: MAHARIŠI MAHEŠ JOGI O
BHAGAVADGITI
……
V tem pregledu o vzponih in padcih Resnice ne smemo spregledati Šankarovega velikega vpliva na življenje v Indiji. Sposobnost predstavitve znanja je pri njem dosegla tako visoko ráven popolnosti, da je bil njegov nauk sprejet kot jedro vedske modrosti in je bil postavljen v središče indijske kulture. Nauk je tako postal neločljiv del indijskega načina življenja, vendar je s časom izgubil svoj vsesplošni značaj in začelo je prevladovati mnenje, da je namenjen izključno redu samotarjev. Posledica te neločljive povezanosti pa je bila, da so ljudje celotno osnovo indijske kulture začeli pojmovati v smislu samotarskega načina življenja, zasnovanega na odrekanju in odmaknjenosti.
Ko je bil ta zgrešen pogled na življenje sprejet kot osnova vedske modrosti, sta bila celovitost življenja in izpolnitev izgubljena. To napačno razumevanje je stoletja vladalo indijski kulturi in postavilo načelo življenja na glavo. Življenje na osnovi odmaknjenosti! Indijska filozofija je bila na ta način popolnoma izkrivljena. Slednje ni le uničilo poti k uresničenju, ampak je tudi zavajalo iskalce Resnice. Ostali so brez možnosti, da bodo kdajkoli našli svoj cilj.
……
Vem, da je bilo na temo povedanega že ogromno, bi pa vseeno dodala nekaj svojih lastnih ugotovitev in razmišljanj.
Prvo kot prvo – kljub temu, da se mi je že od vsega začetka zdelo, da knjiga verjetno ne more biti literarni vrhunec, sem jo prebrala. Nerada dajem komentarje, ki niso utemeljeni in nočem šinfat nečesa, česar sploh ne poznam.
Zdi se mi, da se knjiga kot taka v ničemer bistveno ne razlikuje od preostale new age literature o “duhovnosti”, ki so je zadnja leta polne police v vseh knjigarnah. Ne razumem vsega tega pompa in oglaševanja, poleg tega pa se mi zdi, da je oznaka, da gre za “knjigo o medicini, psihologiji, filozofiji, religiji, izvoru človeka ipd.” povsem neprimerna. To je že na prvi pogled jasno vsakemu, ki je že kdaj imel v rokah kakšno filozofsko delo. Gre za navadno trivialno literaturo – trivialno v smislu, da pripomore k ohranjanju družbenih razmerij, norm, govori o stvareh, ki so že znane in ne izpostavlja nobene problematike. Skratka, tukaj ne gre za nič novega. Mimogrede, pretirana se mi zdi tudi oznaka “literarno delo”, ker se tekom knjige srečujemo s prežvečenimi in klišejskimi ugotovitvami, opisi in karakterizacijami, osebe so izredno ploske in shematične, personifikacije zgrešene, stil pa na nivoju srednješolca. Glede na to, da je “nauk” moralen, tukaj ne gre za neko jako estetsko delo.
AMPAK, seveda ni vse tako enodimenzionalno. Po komentarjih sodeč se je nekaterih knjiga vsemu povedanemu navkljub resnično dotaknila, in v to nikakor ne dvomim. Vesela sem, da je zaradi nje nekdo “spregledal”, se začel bolje zavedati samega sebe in tako dalje. Vendarle pa je problematika globlja, kot se zdi na prvi pogled. Zdi se mi, da postajajo te kvazi-duhovne knjige široka tržna niša; sami vidimo, da jih je pravo malo morje, ta “duhovnost”, ki jo vsi tako oglašujejo, je neločljivo povezana z denarjem, velikimi nakladami izvodov, globalizacijo … To me v bistvu takoj navede na misel, da se v tem obdobju množične desakralizacije (vsaj kar se tiče religije na neki formalni ravni, npr. Cerkev) očitno počutimo tako izgubljene, da se kot utopljenci potem mrzlično oklenemo vsega, kar vsaj malo diši po nekih “dokončnih” odgovorih o tem, kako živeti, kaj je življenje, kaj je Jaz ipd…
Berite velike filozofe, ljudje! Ne se pustit, da vas zavedejo potrebe trga :))
Also, pozabila sem komentirati enega od prejšnjih postov, ki se je tikal slovenskih pisateljev, ki menda sploh ne bodo prodrli v tujino, to namreč lahko uspe samo Erosu. Avtor(ica) tega komentarja očitno ni prebral niti dveh kompleksnejših slovenskih sodobnih romanov, ker drugače ne bi bil tega mnenja 🙂 Preden se spravi kritizirati slovensko literarno produkcijo (govorim o kvalitetnih avtorjih, da se razume), ne bi škodilo, če bi bil o tem tudi vsaj malo poučen, kajti v nasprotnem primeru komentar sploh ni relevanten.
Naj še jaz pristavim skodelico čaja v to bralno čajanko. Sama sem bila že skoraj na tem, da bi knjigo kar kupila, saj me je strašno matral firbec. V knjižnici je bila izjemno dolga čakalna vrsta, ko sem knjigo rezervirala, sem bila skoraj na 70. mestu v čakalni vrsti. Po nekaj mesecih čakanja sem jo le dočakala. Ko sem v knjigi prebrala, da se je Eros sam s sabo ljubil 7x, sem umrla od smeha in knjige enostavno nisem mogla več jemati resno. Malce sem jo še prebirala, mislim, da sem prišla do konca zgodbe o deklici s hišo, prebrala sem še zadnje poglavje, potem pa sem enostavno nehala.
Meni osebno se teorija o 12 osebnostih ne zdi nič nenavadnega. V kitajskem horoskopu je 12 živali, v klasični astrologiji je zodiakalnih 12 znakov. Torej ni novosti. Tudi o tem, da obstajajo trije svetovi, kjer je morda eden bolj vpliven kot drugi, se mi ne zdi nič posebnega. Morda zato, ker sem prebrala že veliko duhovnih knjig in je teorij zelo veliko. Ja, ljudje se zapletamo v različne zgodbe ampak to je le rast. Mogoče bi lahko kdo v knjigi našel rešitev za svoj problem, ampak jaz je preprosto nisem.
Prebral sem vse na tej strani.
O ljubezni in smislu življenja radi razpravljamo in pišemo, zoperstavljamo mnenja, predlagamo rešitve problemov…
Temeljni problem, s katerim smo pri tem motivirani, je nezadovoljstvo s tistim, kar smo v medosebnih odnosih doživeli.
Zlepa ali zgrda sprejeta (samo)omejitev velike večine ljubezni že(l)jnih je število dva.
Predvidevam, da bodo “marketingarji” prisiljeni za preživetje poprijeti za katero od proizvodnih orodij kmalu potem, ko se bomo naučili šteti dalje.
Dva partnerja NISTA naravna družina.
Spoštovanje vsem!
Vsega dobrega!
Zanimivo se mi zdi, da sem sam “naletel” (slišal) o tejj knjigi v povezavi s to knjigo http://www.bukla.si/?action=books&book_id=25724 , ki sem jo sam tudi napisal, vendar si očitno (vsaj zaenkrat še ne) nisem uspel “zgraditi” dosledne promocije. Omenjene knjige (Psi), kakorkoli, nisem prebral, se mi pa zdi naslov (psi – kot, v slovenščini, pes – ne maček) zdi navdihujoč, saj se mi zdi, da predstavlja (kot pes – ne maček) sodobno (potrošniško?) družbo, v kateri se več “nikomur” ne da imeti otrok, ker so (kao?) predragi?, za psa pa se mimogrede potroši 10 k letno, ki poleg vsega ne moreš niti pričakovati (kot recimo od otroka), da boš (nekoč v življenju) imel od njega kakšno korist (seveda jo najbrž še vedno lahko imaš, ta možnost ni izključena) – kakorkoli pogledam se mi pes zdi dovršen luksuz, ki si ga generacije pred nami (pes v smislu psa, ki ga imam v mislih, ne nemškega ovčarja, ki čuva drobnico) niso mogle privoščiti, razen če gremo res daleč v zgodovino – v mislih imam perzijske kralje.