ETI d.d. Izlake

Dober večer

Tema je odprta in apelira na vse zaposlene v omenjenem podjetju.

Zanimajo me vaša subjektivna mnenja o tem podjetju in me zanima katere pravice vam točno tam kršijo? Ali vam še vedno odrejajo nadurno neplačano delo? Ali sploh veste, da je odrejanje preko 40 ur na teden nezakonito? Kakšen je odnos delodajalec- delojemalec? Kakšni so odnosi med sodelavci in neposrednimi vodji? Ali so na delu prisotne psihoaktivne snovi( npr. alkohol, droge)? Ali ste bili na kakršnikoli način oškodovani, ogoljufani s strani delodajalca in navedite primer? Ali vam sindikat nudi zaščito v njihovi pristojnosti?
Ali veste kam se obrniti na brezplačno pravno pomoč? Ali se zavedate oziroma ali ste seznanjeni z vsemi pravnimi opcijami, ki jih lahko uveljavljate kot delavci?
Ali imate občutek, da se nad vami izvaja mobbing ( psihično, telesno nasilje ) ali kakršnokoli drugo nasilje ( versko, glede na poreklo, videz, prepričanja itn. ).

Lahko navedete tudi druge primere nepravilnosti

Za odgovore Vam hvala in upam, da vam bom lahko čimbolj pomagala.

Sara

ETI kot firma okej nimam kaj slabega za rečt, za nadrejene pa nimam dovolj mile besede. Nadrejeni so povečini sadisti.
Kolektiv tako tako.. večina se jih obrača po vetru. Veliko preveč je zavisti in poniževanja sočloveka.
Kdor je v dobrih odnosih s šefi se mu dobro godi, kdor pa malo manj je naj***l. Lahko bi se še razpisal ampak bi ponucal cel dan dobesedno. Upravi “zagotavljamo” rezultate- za slabe odnose res ne vedo. Sam sicer nisem navaden delavec zato s tem nimam težav me je pa sram, ker dnevno gledam kaj se tam dogaja se pa ne upam zoperstaviti in za koga potegniti ker bi dobil knjižico. Alkohol je prisoten za droge nebi vedel. Mobing- Učni primer.

Sindikat imamo ampak kot, da ga nebi imeli.

Imamo pa roko na srce redne plače mislim, da še nikdar v 20 letih niso zamudili s plačili.

delu tam med puletjam . bog pomagi tem folki bedn resno. …..sočustvujem

Živjo. Jas sem tm delala dve let nazaj med pučitncam pa mi je blu čist ql.

Stara tema, ampak vseeno povem mnenje. Zaposlena sem bila v tem podjetju in to predolgo. Tam sem zbolela, ampak tega seveda nočejo priznati. Zato pa iščejo zdrave delavce, ko zboliš, pa nisi nič več vreden. Ko sem po tem dobila omejitve za delo, sem imela občutek, kot da sem jim v napoto, in so me prestavljali po različnih oddelkih, kljub temu, da sem vedno delala normo. NI mi žal, da sem šla drugam, žal mi je samo to, da nisem šla že prej.

Delo poteka za trakom ali na mašinah, predvsem sedeče, zelo monotono. Ponekod je tudi fizično naporno, odvisno od faze delovnega procesa. izvajaš pa skozi ene in iste gibe, tako da te kmalu začne boleti vrat, roke, pogost je sindrom karpalnega kanala. Zdaj postopoma uvajajo na vseh oddelkih tekoče trake in skupno normo, kjer so delavci odvisni drug od drugega. Meni se zdi, da se s tem še spodbuja nestrpnost med delavci. Individualne norme so bile za samo delo boljše.

Meni je bilo psihično zelo naporno zaradi hinavskega kolektiva, neenakosti med delavci glede koriščenja ur in dopusta, kar nekatere vodje še spodbujajo. Na nekaterih oddelkih vodja dela prav na tem, da so delavci skregani med sabo, kar pomeni, da se ne bodo nikoli postavili nazaj kot ekipa. Zdaj pišem o enem oddelku, na katerem so odnosi najslabši: videla sem, kako so ženske na tem oddelku živčne, kako so se v par letih spremenile in to na slabše, starejše delavke malo pred penzijo so bile vedno krive, da ni norme, vsi samo gledajo pred sebe in delajo – kot roboti, v sami hali je bilo prav čutiti negativno vzdušje. Plača pa na tem oddelku najmanjša, ker ni bil mesečni plan nikoli dosežen, delaš pa največ – kot bi bil v drugi firmi. Ko sem videla to, sem si rekla, da se ne splača več zdravja uničevat in da nočem biti čez par let tako živčna kot ostali in sem šla.

Zadnja leta hočejo, da vsak mesec narediš 20 nadur, oziroma po zmožnostih. Če rečeš, da te v soboto ne bo, se moraš it zagovarjat pred šefa, potem pa še grozi, da ti bo dal odpoved – kar je seveda ne sme dati, ampak s tem samo ustrahuje delavce, ti se pa bojijo za službo in se ne postavijo zase. Nekatere delavke, ki so v dobrih odnosih s šefom, delajo samo zjutraj na oddelkih, kjer se dela na 2 izmeni, kljub temu da sploh nimajo pogojev oziroma odločbe o tem (npr. otroci), kar spodbuja druge delavce v slabe odnose z njimi. Potem pa med tednom podaljšujejo po 4 ure, da imajo čim prej 20 ur. Če lahko podaljšujejo, bi lahko delale tudi popoldne – naj bodo za vse enaka pravila. Seveda je v tako velikem kolektivu to nemogoče, ampak mislim, da bi moralo biti čimmanj teh razlik.

Imam pa pozitivne izkušnje iz enega oddelka, kjer je vodja oseba na mestu. Tam sem najrajši delala. Ne rabi preddelavk, da organizirajo delo, sam organizira vse. Vedno zna prisluhniti in se večkrat sprehodi čez proizvodnjo in vpraša, kako gre. Tudi odnosi med delavci so bili brez napetosti. Tudi tu sem imela občutek, kot da sem v drugi firmi. Ne vem, kakšno je zdaj stanje tam, upam, da še vedno isto.

To je moja izkušnja. Nekaterim je pa tam delati v redu. So prišli iz drugih firm, in pravijo, da so drugje še slabši odnosi in plača tudi. Veliko delavcev pa tam dela celo življenje in dočakajo pokojnino. Meni je uspelo iti na boljše. Je bolj fizično naporno, psihično pa nič. To je pozitivna izkušnja, ko vidiš, da so lahko odnosi med delavci in šefi na drugačnem nivoju. Sem bila prav presenečena in sem se morala navaditi na drugačne, pozitivne odnose.