Eurosong in Potrčeve pripovedke
Za vse bi bilo dobro da si preberejo tale članek v Financah:
Tole je pa en razpravljalec napisal:
Res je kar pravi gospod Potrč, da v Sloveniji nismo imeli komunizma. Komuniste so namreč streljali kot divjačino že med vojno, še bolj pa po njej in to v hrbet (npr. Viktorja Kraševca). Najraje so jih izdali gestapu ali fašistom (npr. Toneta Tomšiča). Če ni šlo drugače, so jih celo razstrelili (npr. Franca Rozmana Staneta). Kar jih niso pobili med vojno in takoj po njej, so jih prevzgajali na Golem otoku ali še kje(npr. Angelo Vode), ali pa so jih streljali po Nemčiji ali ugonobili drugje (npr. B. Kraigerja). Gadafi je rekel v sedemdesetih: “če lahko Tito strelja rodoljube po Frankfurtu, jih lahko tudi jaz po Damasku.”
To se ujema s tem, kar govori gospod Potrč, da niso zmagali komunisti, ampak so zmagali šolani krvniki. Šolali so se pri gestapovcih in v stalinistični Rusiji.
Da ni bilo potrebno pred sodišče pripeljati krvnikov z Urha, so raje pobili izvesodno desettisoče ljudi, da so lahko vsevprek trdili, da so izdajalci. To trdijo še danes, za vse pobite, čeprav so med njimi otroci in celo dojenčki. Zato, da ni bilo za prave krvnike nikoli možnosti, da jih doseže roka pravice. Zato so priče zapakirali med nedolžne izvensodno pobite in jih obsodili po smrti in jih obsojajo še danes, čeprav se ne morejo mrtvi braniti že sedemdeset let.
Vsi slovenski zavedni rodoljubi so bili sistematično odstranjeni in zatirani. Oblast so prevzeli stalinistični partijci, ne komunisti. Kdor se ni podredil je bil ubit. Vrnil se nam je Magdeburg, ki je trajal desetletja.
In ker nočemo priznati brezpravja takemu početju, tega stanja še ni konec. Dokler ne priznamo, kaj smo balkanci res počeli, ne bomo mogli naprej. Kakršnakoli je resnica, je boljša kot vsaka laž in jo je potrebno obelodaniti, se z njo soočiti in tako zaključiti s tem obdobjem, ter pokopati v miru mrtve. Ker vse rane ozdravi le resnica in pomiri zavest.
