Evo i mene…
Tudi jaz sem nazaj. Po tako koledarsko doooolgem in uživantsko prekratkem dopustu človek kar težko nazaj pride. Pravzaprav sem včeraj še malo produžila ampak danes pa nikakor ni šlo več.
No jaz vas lepo pozdravljam in vam želim lep dan. Verjetno se bolj malo oglasim v prihodnjih dneh, saj je moja miza zajetno obložena. Kljub vsemu pa zagotovo vsaj pokukam sem gor.
Dobrodošla Pandica, ti si prišla, jaz pa odhajam.
Ne morem več, ne gre, žal. Prehlad je spet naredil
svoje in smrkanja, kihanja, solzavih oči je za to mizo,
kjer se giblje masa ljudi, neprimerno. Neprijeten je tudi
pogled name, še ko sem “v redu”, nisem najbolj v redu,
ko pa “nisem v redu”, bi pa vrane lansko koruzo prinesle
nazaj, če bi me postavili tja v njivo!
Imejte se lepo, prijatelji, jaz ne morem več, res ne.
Če mi le uspe, se javim od kje drugje!
