evo mene….
Olja, muca, živijo. Doma? Lepo, zelo
zelo lepo. Jaz bom doma takrat, ko bo
sonček zahajal, pa baje nam padavine
obetajo, pa ……… ma ni da bi govoril.
Še vedno imam nostalgijo, oja, še vedno.
Danes jo je pa še naša zvezdica odprla ….
Mej se, se ziher še kaj beremo, anede ??
Pogrešam Niobo, njej bi rada nekaj lepega
napisala, nekaj specialnega, nekaj ………
Bi tola Gregorčičeva pesmica šla, Nioba?
Zvončku
Zvonček moj nežni, oj, zvonček moj snežni,
kaj mi ob snegu kopnečem sloniš?
Reci, k pokopu li zimi nadležni
ali k nastopu pomladi zvoniš?
Tvoje svetišče je nizko, ubogo,
kvišku, moj zvonček, iz talovih tal!
Mnogo krasnejšo bom dal ti nalogo,
lepše zvonišče ti bodem izbral.
Pojdi, na prsi se devi nasloni,
sneg je v teh prsih in ti si znežán,
ondi o srčni pomladi ji zvoni,
cvet ji življenja izvabi na dan!