Drugi dan me učiteljica opozori,da je bolj klepetava,danes pa mi iz šole prinese,da sta obe učiteljici dejali:”spet si naj bolj počasna.Ta zadnja v razredu!”In če sta se res ob tem obnašali tako kot ju je hči oponašala,potem ni bilo ravno lepo.

Res me čudi,ker ni razvajenka in lepo skrbi za svoj red in tudi otroške revije zelo rada rešuje.Tako,da že kar precej zna.Ne vem kaj naj naredim,da bo bolj hitra,ker po eni strani se bojim,da ne bo več tako natančna,kot je.

Ali je že katera imela takšen primer?
Kako ukrepati?

Prosim pomoč!!

Mi imamo tudi enega, ki sanja in sanja,…….lej, en mora bit zadnji, ni tako? :)))

Kar spodbujajte jo v pozitivnem smislu, da ji ne zbijete samozavesti, pa bo!

Kako sta lahko rekli…”spet si najbolj počasna”..če je danes 4. dan pouka v 1. razredu? Saj pa otroka niti poznata ne…tudi otroci se še privajajo..

Ah, ne pretiravaj, počakaj na prve govorilne ure…deklici pa tudi povej, malce v hecu poskušaj, ja, pa malce bolj pohiti, oz poskušaj pohiteti…pa povej ji na tak način, da ne bo preveč osebno jemala..

Ma naša je že tako naj manjša pa ne bi rada,da bi bila še naj.počasna.
Pa tudi za samozavest se dosti trudim ampak mislim,da bi morali tudi učitelji za to kaj narediti,saj so velik del dneva z njimi!Ampak tole z “naj počasnejša”…

Ne sekiraj se!
Če se boš ti, ni druge, kot da se še hči.

Sicer pa. Glavno, da je naj!

Veš kaj, moji hčerki skoz govorijo, in so ji govorili, kako da je počasna…..že od vrtca dalje, a je končala OŠ z odličnimi ocenami, zato se nikar ne sekiraj, pusti ji, da bo tisto kar je ona sama. Če je počasna – “so what” (bi rekel Pahor)….

Glavno da je ti spremljaš in veš, da se je dejansko maksimalno potrudila, vse drugo ni pomembno.

Ok!

Kako pa je sedaj kaj s tem novim ocenjevanjem(opisovalnim)al kako že?

Imam počasno (sicer povsem normalno) 13-letnico.
Od rojstva je taka, mi smo se je privadili, njenega ritma so se navadili tudi v vrtcu, pa zdaj v šoli – s skrajnim naporom pohiti, ko je nujno potrebno, potem pa spet zapade v svoj prijazni, počasni svet.

Otroka ne opominjaj, ne opozarjaj in ne oštevaj – pa kaj potem, če zadnja odda risbo, nalogo, test?
Občasno jo sicer spodbudi – ko je dobre volje – da za hec preizkusita, kdo se – hitreje obuje, obleče, pospravi mizo itd., morda ji boste kasneje določili časovni okvir za izdelavo šolskih nalog – ampak, to je vse.

Naj diha po svoje!

Starejša hči je že izvedela (od učiteljice 1. razreda), da prvošolka nekaj ni poslušala. Ja, dveh biserov pa nimamo. Se bojim, da mlajša ne bo samozavesna, ker se primelja s starejšo. Se bo potrebno po pričakovanjih pogovorit na govorilni uri. Učiteljica je sicer zelo uredu.

Mah, kot jaz gledam, je večina prvošolčkov počasnih in zasanjanih, tudi klepetavih.

Saj se bo navadila šolskega reda, učiteljica pa tudi nje in ostalih lenivcev.

Jaz bi se pa pogovorila z učiteljico, da je neprimerno in nepedagoško dajati take pripombe.

Nekatere učiteljice pa težko zastopiš, pa kaj imajo skoz nekaj za govor, naj počakajo na govorilne ure in tam povejo. Pri nas na hodniku samo pozdraviš, mogoče še vreme pokomentiraš in to je to. Pogovor o otroku pa je v razredu na štiri oči, na govorilnih urah, NE RAZPRAVLJA SE NA HODNIKU!!!!!

Joj kako me to moti, če imajo kaj povedat naj starše pokličejo v razred in ne 5. dan, ampak po vsaj 1. mesecu. Meni je učiteljica lani po 1. roditeljskem sestanku rekla, da o otrokovem obnašanju ne bo še nič rekla, ker ga še ne pozna dovolj. Roditeljski sestanek smo imeli 25.9.