Sem bodoča študentka FFA – fakultete za farmacijo in oktobra začnem študij. Zanima me, ali ima že kdo izkušnje s to fakulteto/pozna koga, ki jo je obiskoval, ker bi potrebovala nekaj informacij. Sicer sem bila na informativnem dnevu in sem dobro informirana glede sistema, predmetnika… Ampak bi vseeno kakšna dodatna informacija, ki jo npr. na informativnem dnevu ne povejo, prišla prav. Npr. kakšni so profesorji, katera snov se na začetku obravnava pri matematiki, fiziki, kateri predmeti veljajo za najtežje, težavnost v primerjavi z gimnazijo, če se je kljub učenju možno udeležiti kakšnih obšolskih dejavnosti, se ukvarjati s športom, imeti čas za prijatelje… Pa še nekje sem prebrala, da si ne smeš puščati izpitov za jesenski rok. A je to po starem sistemu ali še vedno velja?
Hvala že vnaprej, če bo kdo odgovoril.

Waw, jaz lahko samo sanjam o tako dobri fakulteti septembra zacnem gim in definitivno ne bom prisel na ffa

Nimaš še nekih odgovorov, vendar nekaj ti lahko odgovorim. Sam sem hodil na vsš na BFju, in je bilo kdaj tudi za 1 predmet več dela kot za celo maturo. Pa je ta faks preceej lažji od farmacije. Vendar če si na farmacijo prišla, ti delat ne bo problem ker gor pridejo najbolj zagnani. Jesenskih rokov sem se pa tudi jaz ogibal. Največ 1 izpit, ker lahko se zgodi da ti zmanjka kreditnih točk.
Lp

Glede na moj nick informacije niso iz prve roke :). Čestitke, da si uspela zbrati dovolj točk. Če ti je uspel vpis, dokazuje, da imaš sposobnosti, sploh če si bila dobra v naravoslovju. Študij je zahteven, potrebno je razumevanje, sklepanje, dobra predstava, a tudi zicleder in samodisciplina. Osip ni velik, je selektiven že vpis, se pa študij lahko malo zavleče. Noben profesor ni poblematičen, da bi se ga bilo treba posebej bati. Tudi asistenti so dostopni, pa kolegi iz višjih letnkov ti bodo radi v pomoč. Dobri odnosi med študenti in medsebojna pomoč so značilnost FFA. Prvi dve leti je poudarek na nadgrajevanju gimnazijske kemije. Težka je fizika, tudi fizikalna farmacija, a ne obupaj. Šele v tretjem letniku se začne tista prava farmacija. Veliko je izbirnih predmetov, možnosti za sodelovanje na različnih projektih strokovne in organizacijske narave. FFA in Društvo študentov farmacije sta precej povezana z ostalimi v Evropi. Priporočam ti udeležbo na kongresih in izmenjavo ali vsaj poletno prakso v tujini. Z dobro organizacijo je možno tudi kaj trenirati, čeprav težko kaj takega, kar bi zahtevalo vsakodnevni trening. Predavanja in vaje v labu, ki so za nekatere predmete na različnih lokacijah po mestu, se včasih razpotegnejo čez cel dan. Časa za druženje je dovolj, bolj ob večerih in vikendih, ni pa to faks, ki bi ti omogočal pohajkovanje po mestu, pa malo posedet na faks, pa spet malo na pijačko. Izpitno obdobje je garanje, takrat je dobro odmisliti vse ostalo. Izpite skušaj opraviti vse v spomladanskem roku, kaj se da deloma tudi s kolokviji. Potrebno je tudi sprotno delo, sploh priprave na vaje. Težki predmeti so še pafi, farmacevtska kemija 3 in biofarmacija, a se da priti čez. Kar pogumno se loti jeseni, pa bo šlo.

Cut the bullshit.

Vse bistveno boš izvedela na fakulteti in v referatu. Informacije iz druge roke so kretenizem, ki te bo dolgoročno zajebal.

Učit se bo treba pa na predavanja in vaje hodit. Kaj je tu za razumet? Če te veseli se vse da.

Lp od sosedov čez cesto na šestici.

Nikar ne obupuj že v začetku, rajši si zastavi cilj. Maksimalno se potrudi, sploh pri kemiji, fiziki, matematiki in biologiji. Želim ti, da ti uspe.

Glede na to, da je tema iz lanskega avgusta, bi morala avtorica sedaj že počasi zaključiti prvi letnik.

Povečini profersorji res niso problematični, a velja izpostaviti nosilca predmeta Farmacevtska tehnologija 2, kjer je korelacija med spredavano snovjo in dejansko snovjo na izpitu bore slaba.

Bo pa kakšnemu letošnjemu brucu prišlo prav.

Ojla, škoda, da nisem prejle videla te objave. No, za najtežje predmete veljajo: Farmacevtska tehnologija 1 (ker je snovi ogromno, je pa zelo zanimiva) in 2 (ker res ne veš, kaj pričakovat), Farmacevtska kemija 3 (spet, ker je zelo obsežna, a zanimiva). Najtežji izpit, skoraj kogarkoli vprašaš, pa je Patološka fiziologija (cca 400 A4 strani za se na pamet naučit, pa ogromno enih drugih predznanj potrebuješ, od anatomije, fiziologije, biokemije,0 farmakologije …). To je edini izpit, ki mi je ostal in si ga že 2 leti prenašam. Tudi edini izpit, za katerega sem porabila več kot 10 dni učenja. Matematika je lahka, če si z gimnazije, fizika je mal smotana, ampak tudi preživiš. Ta dva predmeta običajno zajebeta bruce, ampak večinoma tiste s srednjih poklicnih šol, ker niso imeli tako podrobnega programa in jim manjka predznanje. Profesorji so si različni med sabo, eni so kul, drugi malo manj. Meni osebno niso bili všeč: Anderluh (samo zaradi arogance, drugače fajn pedagog), Kristl (res obupna oba), Grabnar in Locatelli (malomarna in zamudniška), Srčič in Zega (nimata rdeče niti), Kos (oba malo premalo resno jemljeta svoj job, Janko namesto da bi nas učil biokemijo, polovico časa zapravi za neke seminarje s strani študentov o random stvareh, Mitja pa je preveč neresen in yolo) in Gros (ful taka old-school, dolgočasna in zelo rigorozna na izpitu).

To o jesenskem roku je fakenews, lahko si pustiš vse za jesen (če upaš). Časa imaš v primerjavi z drugimi naravoslovnimi faksi po mojem da veliko več, ko enkrat pogruntaš, da ne rabiš hodit na vsa predavanja (ena so res nepotrebna) in če si skoncentriraš vaje na isti dan, da imaš pol kak dan v tednu fraj. Se da furat treninge zraven, seveda. Urniki vaj so itak precej prilagodljivi, možne so menjave sproti. V primerjavi z gimnazijo je tako, da prostega časa imaš več, so pa izpiti dosti težji. Vsako izpitno obdobje je kot ena manjša matura. Jaz ti svetujem, da pri učenju uporabljaš spletna gradiva, yt filmčke, da si bolje predstavljaš vse skupaj. Mogoče, da imaš laptop ali pa tablico na predavanjih, si zloadaš PDF/PPT predavanja in not direkt v PDF pišeš opombe kot zapiske. Jaz sem to šele v 4. letniku pogruntala, pa mi je žal, da je šlo toliko denarja za kopije, ki mi ne bodo več nucale. Tako ti potem vsaj ostane na laptopu in ko kaj nujno rabiš, daš sam CTRL + F in najdeš takoj odgovor in svoj komentar z dodatno razlago zraven. Glede matematike in fizike pa ne skrbi, je samo ponovitev gimnazije z nekaj malega nadgradnje. Odvisno na kakšno srednjo si hodila, no, jaz z matematiko nisem imela nobenih težav, s fiziko sem se pa mal jebala, ker smo imeli zelo slabe profesorje na gimnaziji. Priporočam, da ko se učiš za fiziko vaje, skupaj učiš tudi teorijo s predavanj, ker tako bolje razumeš ozadje nalog. Ne uči se reševat nalog, ampak se nauči razumet, kaj se dogaja v nalogi.

Odgovori na temo so kar korektni, sama se ne morem poistovetiti le z eno zgornjo izjavo in sicer o tem, da se je avtorica le ucila patolosko fiziologijo ucila vec kot 10 dni. Sama sem sedaj v petem letniku in od zacetka sem vedela, da sem ta faks sposobna koncati, je pa res, da sem se veliko predmetov ucila vec kot zgolj 10 dni – to so bili pri meni anatomija in histologija, analizna kemija, verjetno tudi kaksni splosni predmeti v 1. semestru 1. letnika (tipa matematika, fizika, ki se ju delno da narediti s kolokviji), fiziologija in farmacevtska tehnologija v 2. letniku, farmakognozija, farmacevtska kemija 3 in seveda patoloska fiziologija (za katero sem porabila dva meseca, da sem sploh dobila obcutek, da jo resnicno znam). Sem pa tudi za vecino ostalih izpitov porabila kaksen dober teden. Izpiti so obsezni, vendar jih opravis, ce vanje vlozis nekoliko truda in ce stvari razumes! Nekoliko manj porabis, ce se pridno in sprotno ucis, kar pri nekaterih predmetih od tebe kar zahtevajo (vaje). Sploh 2. semester 4. letnika je zanimiv, saj si sam izberes, ali se bos usmeril na kliniko ali v industrijo, izberes si pa tudi dva izbirna predmeta. Takrat si kot farmacevt ze malo izoblikovan, ugotovis, kaj te zares zanima. Upam, da vztrajas pri studiju in da si ga vzljubila.

Potem si pa ti zelo pametna deklina, kov ljubezni si imela kaj sreče ali si še zmeraj samska?

Kogar resnično zanima farmacija, bo to zagotovo pravi študij zanj, vendar je potrebno vzeti v zakup, da prinese ta študij tudi nekaj odrekanja in veliko študiranja, so pa nato zaposlitvene možnosti dobre in bo verjetno sploh sedaj še toliko bolj aktualna, ko se srečujemo s pandemijo in razvojem cepiva. Edina škoda je, da imamo v Sloveniji predvsen generična podjetja in je posledično omejen razvoj novih zdravil, ker so naša podjetja enostavno premajhna, da bi lahko vlagala milijarde v ta razvoj.

Ravno nasprotno, moj point je bil to, da eni (kot avtorica zgoraj) porabijo manj casa, eni vec, ampak se da, ce se zeli in ce se temu posvetis. V ljubezni pa – saj veste kako gre – sreco najdes, potem spet izgubis. Pa spet najdes.
Strinjam se pa s tem, kar ste napisali v nadaljevanju komentarja.

Srečo lahko tudi najdeš in jo obdržiš do konca, če je res tista prava. Morda jo najdeva skupaj, si bom ustvaril račun in si lahko tukaj piševa v ZS, če si za?

Jaz sem bil na strojnem faksu in se še sedaj spominjam, kako smo farmacevtke “pecali” in šli na vsak žur farmacevtk.

Bile so res zelo lepe ženske, sem se s parimi tudi zapletel in je bil seks odličen in tudi debate so bile zakon z njimi, ne morem bit z neumno žensko, enostavno ne gre. No saj sem z eno od teh farmacevtk tudi še danes poročen, že 16 let.