Alarmov ni za preslišat.

Moja takrat punca, sedaj žena, je poskusila. Ni bilo fajn, ne. Nekaj let je bilo izredno hudih, takrat sem vztrajal v bistvu bolj zato, ker mi je bilo res hudo, da je padla tako globoko in ker drugega ni imela. Seveda moraš imeti nekoga rad, da zdržiš kaj takega.
Sedaj sva poročena, skupaj 14 let, imava dva otroka in življenje skoraj ne bi moglo biti lepše. Bilo je ogromno terapije, dela na sebi in na naju, ker sva oba iz disfunkcionalnih družin. Skozi vse terapije sva (oba) odrasla, znava prepoznati znake depresije in zadevo takoj obrniti. S tem se naučiš čisto normalno živeti in če ti je res do človeka, se splača potrudit.

Pa folk … kje vi živite … depresija je stalnica naše družbe danes.
‘izogibat se depresivcev’ …. ljudi, ki to nikoli niso – takih ni!!!
Dost imamo v dokaz biografije o Franu Milčinskemu Ježku, pa usoda Jurija Zrneca …
…
žal pa smo ljudje taki, da se radi priklopimo na energijo drugih – da se nafilamo, da nam je lažje, ko le-ta nima več kaj za dat (je prazen, depresiven… ) pa poiščemo novo žrtev…. fa* no, ljudje!!
Ne bodimo taki.
in tako kot je že gor napisano … mi vsi nihamo v razpoloženjih.
Današnja mladina (tja do 30. leta rečmo al še več) … a mislite, da jim je fajn … eni pod ful ful pritiskom za tistih par eurov, drugi prosijo za delo – pa same zavrnitve … pa ni čudn, da je depresiven, depresivna …
Dejte bit mal bolj sočutni prosim.

in avtorici … pogovori se .. kolko res še razmišlja o samomoru, ali išče rešitve … ali jo bo mogoče zdaj s tabo .. teža ni majhna ne … it’s up to u

SREČNO

Tako je.
Tisti, ki smo že v življenju marsikaj okusili, srečali take in drugačne ljudi, že vemo – v kateri predal pašejo taki ljudje.
V tak, s katerimi jaz ne bi šla v skupno življenje.
Ker imaš potem sto problemov , ki jih moraš reševati .
Imaš že svojih dovolj.
Oziroma zakaj bi si jih nakopaval na glavo, če ni potrebe.
[/quote]

še 1x

Pa folk … kje vi živite … depresija je stalnica naše družbe danes.
‘izogibat se depresivcev’ …. ljudi, ki to nikoli niso – takih ni!!!
Dost imamo v dokaz biografije o Franu Milčinskemu Ježku, pa usoda Jurija Zrneca …
…
žal pa smo ljudje taki, da se radi priklopimo na energijo drugih – da se nafilamo, da nam je lažje, ko le-ta nima več kaj za dat (je prazen, depresiven… ) pa poiščemo novo žrtev…. fa* no, ljudje!!
Ne bodimo taki.
in tako kot je že gor napisano … mi vsi nihamo v razpoloženjih.
Današnja mladina (tja do 30. leta rečmo al še več) … a mislite, da jim je fajn … eni pod ful ful pritiskom za tistih par eurov, drugi prosijo za delo – pa same zavrnitve … pa ni čudn, da je depresiven, depresivna …
Dejte bit mal bolj sočutni prosim.

in avtorici … pogovori se .. kolko res še razmišlja o samomoru, ali išče rešitve … ali jo bo mogoče zdaj s tabo .. teža ni majhna ne … it’s up to u

SREČNO

Fant ji je šele postajal všeč, torej še ne moremo govoriti o odnosu.
Jaz sem imela depresivno mamo in smo se vsi celo življenje ukvarjali samo z njo. In starejša ko je bila, hujše je bilo, potem ti pa še zdravniki očitajo, da se ne brigaš za človeka. Saj na zunaj je veljala za poosebljeno dobroto, bila je pridna, delovna, ampak v bistvu odmaknjena in se z nami, otroki, sploh ni ukvarjala, razen to, kar šteje pri sosedih: imeli smo čist in urejen dom, oprani, urejeni in vsak dan skuhano. Nikoli pa ni nikogar vprašala, kako je, in ko ti je bilo hudo, si šel v svojo sobo in jokal sam (da nisi obremenjeval mamice, ki ji je bilo že tako ali tako težko). Najstarejši otrok od nas je res uspešno sodeloval v tej peklenski igri, postal njen zagovornik, če smo bili mlajši preglasni ali smo kaj slučajno res ušpičili, nas je on okregal in nam zbujal slabo vest: zaradi tebe je mami žalostna/bo naredila samomor/šla v bolnico.

Vsa čast tistim, ki so pripravljeni toliko energije vlagati v depresivnega partnerja in so celo življenje na pozor. Se pa res sprašujem, kako je to združljivo z družino. Nas je to zelo zaznamovalo.

Keč je ravno v tem, če imaš nekoga rad in ti je do njega. Avtorici do tega fanta ni, pa sodeč po odgovorih še marsikomu ni do partnerja, če bi ga v stiski kar načevljali.

Keč je ravno v tem, če imaš nekoga rad in ti je do njega. Avtorici do tega fanta ni, pa sodeč po odgovorih še marsikomu ni do partnerja, če bi ga v stiski kar načevljali.
[/quote]

Malo krivično povzemaš. Odgovori so se glasili, da z depresivnim človekom ne bi niti šli v zvezo, ne pa, da bi partnerja načevljali, če bi zbolel.

Nikoli v življenju nisem pomislila na kaj takega, pa sem že precej čez abrahama.
Jaz se s takim fantom ne bi več ukvarjala.Šla bi stran, kolikor bi me nesle noge.Ker nisem bergla za depresivce.Takih ob sebi ne prenašam dobro.
Depresivcev in kolerikov se izogibam kolikor se le da.

A če je krivično?
Le zakaj?
Saj ne boš z njim, zato da delaš njemu uslugo.
Ampak zaradi sebe.Kaj boš pa naredila, če bo spet delal samomor? Ne rabiš biti reševalka samomorilcev.
Ali pa , kar vprašaj se.
Mene pijanci, babjeki in samomorilci, pa tisti, ki kadijo travco nikoli niso zanimali.
Kar boš vzela, to boš – imela.Zapomni si to!
Da ne boš potem jamrala, kakšne moške privlačiš.
[/quote]

To mi je pa dobro napisano …
A če je krivično?
Le zakaj?
Saj ne boš z njim, zato da delaš njemu uslugo. Ampak zaradi sebe.
Kaj boš pa naredila, če bo spet delal samomor? Ne rabiš biti reševalka samomorilcev.
Ali pa , kar vprašaj se.
Mene pijanci, babjeki in samomorilci, pa tisti, ki kadijo travco nikoli niso zanimali.
Kar boš vzela, to boš – imela. Zapomni si to!
Da ne boš potem jamrala, kakšne moške privlačiš.

Jaz ne bi šla v vezo s takim človekom. Sem bila v Vezi z moškim ki mi je rekel da bi v primeru bolezni (rak itd) naredil samomor.

Po drugi strani pa je ves čas govoril da on ve da ima neko hudo bolezen. Ko sem rekla da naj gre k zdravniku – o to pa ne. Oni mu pa ne bojo solili pameti.

In pol naj bi jaz celo življenje s strahom pričakovala kdaj ga bom našla mrtvega?

Ne hvala.

Aja razlogovira za razvod je bilo pa še veliko drugih.

Opla!
Eno je depresija in samomor, druga stvar je , ko si trenutno “down”…
Vsi smo kdaj “dol”, ko se nam zgodijo zoprne stvari. Vendar skušaš poiskati čimbolj optimalno rešitev problema in splavaš.

Sočutnost? Sem bila že sočutna do depresivne osebe.Nazaj nisem dobila – manj kot nič.Pokliče me samo takrat, ko me rabi.
Hvala! S tem se naj ukvarjajo njeni domači.
Ne bom nikomur več za berglo.Ker nikamor ne prideš.

Ne nabijaj krivde.Vsak mora živeti tudi zase.
In ko pride družina? Bodo še otroci zraven depresivca reveži?
Ne, hvala!

Nikoli v življenju nisem pomislila na kaj takega, pa sem že precej čez abrahama.
Jaz se s takim fantom ne bi več ukvarjala.Šla bi stran, kolikor bi me nesle noge.Ker nisem bergla za depresivce.Takih ob sebi ne prenašam dobro.
Depresivcev in kolerikov se izogibam kolikor se le da.

A če je krivično?
Le zakaj?
Saj ne boš z njim, zato da delaš njemu uslugo.
Ampak zaradi sebe.Kaj boš pa naredila, če bo spet delal samomor? Ne rabiš biti reševalka samomorilcev.
Ali pa , kar vprašaj se.
Mene pijanci, babjeki in samomorilci, pa tisti, ki kadijo travco nikoli niso zanimali.
Kar boš vzela, to boš – imela.Zapomni si to!
Da ne boš potem jamrala, kakšne moške privlačiš.
[/quote]
Očitno vam je vsem zelo fajn v življenju. Imeli ste lepo otroštvo, ljubeče starše, vedno dost denarja in službe.

Mogoce v nekem trenutku ni videl izhoda. Pa je bil depresiven. In se je pobral. In ga je to utrdilo. Da je pa zaradi tega se ga treba izogibat – ljudje, nobene rmoatije nimate, gnusi se mi ta svet s takimi v njem. Zatadi točno takih kot ste, je vse več ljudi obupanih.

En pameten odgovor. Pa sej jaz tud živela z depresivno mamo in problemi in je name vplivalo. Pa vseen ji bom pomagala.

Partnerja bi verjetno želela spodbujat, spravit na pravo pot – kot prijateljica. Ker res je težko. Ne bi ga pa samega pustila. Ampak ce je preživel depresijo, lahko da je zdaj ok.

Očitno vam je vsem zelo fajn v življenju. Imeli ste lepo otroštvo, ljubeče starše, vedno dost denarja in službe.

Mogoce v nekem trenutku ni videl izhoda. Pa je bil depresiven. In se je pobral. In ga je to utrdilo. Da je pa zaradi tega se ga treba izogibat – ljudje, nobene rmoatije nimate, gnusi se mi ta svet s takimi v njem. Zatadi točno takih kot ste, je vse več ljudi obupanih.
[/quote]

Zelo zelo se motiš.Daleč od tega da mi bi bilo fajn.Fajn mi je šele zdaj, na zrela leta.
Sem pa plavala in se reševala.

Ko enkrat narediš samomor, ga nikoli več ne narediš. Torej ni enako. 🙂
[/quote]

No, to ne drži. Nekaterim uspeva, da ponavljajo samomor.

No, to ne drži. Nekaterim uspeva, da ponavljajo samomor.
[/quote]

Tisto pa je poskus samomora. 🙂

Meni se to zdijo resne stvari. Podobno je z varanjem. Enkrat varalica, za vedno varalica. Ali z gejevstvom. Enkrat gej, za vedno gej. Zakaj misliš, da s samomorom ni enako?
[/quote]

V precej primerih bo to kar držalo.
Jaz sem samomor delala 2x v razmaku par let. Kljub temu, da praktično vsi mislijo, da sem zdaj ok in zdrava, o samomoru in smrti skoraj dnevno razmišljam. Samo zdaj tega nikomur ne povem več.

slovenska samomorilnost

[/quote]

Kaj pa ce bi nehala kot prismojen papagaj ponavljati neresnice? Skodozeljnost je tvoje srednje ime, kajne?

Slovenia zavzema sicer zalostno 13 mesto, tudi Hrvaska ni dalec za njo.
http://worldpopulationreview.com/countries/suicide-rate-by-country/

Eni ste zelo površno prebrali uvodni post. Avtorica nikjer ne piše, da je to že njen partner. To je fant, ki ji je (bil) všeč, pa ne ve, ali bi z njim sploh kaj začela ali ne. Po moje je ravno v tem bistvena razlika: če nekdo postane depresiven in razmišlja o samomoru, ko je že dlje časa z nekom v zvezi ali še preden se je zveza sploh začela. Če tvoj partner zboli in ga imaš rad, je edino prav, da mu stojiš ob strani. Seveda pa ima človeška vzdržljivost tudi tu svoje meje, ki so pri različnih ljudeh različne.
Če pa zveza sploh še ne obstaja, bi se jaz na mestu avtorice najprej dobro prepričala, kako je bilo s tem. Avtorica nam je dala premalo podatkov. Lahko da je fant rekel nekaj v smislu, tako mi je bilo grozno, da bi se kar fental, pa ni resno mislil. Lahko pa je resno in večkrat mislil na to, da bi si vzel življenje. Skratka, mi tu ne moremo zares svetovati, ker premalo vemo. Vsekakor so njeni pomisleki zelo upravičeni in naj le posluša svoj notranji glas! Če rabi nekoga, ki ji bo še pa še pil energijo in nabijal občutke krivde, le kar…
Če hoče realen nasvet, naj napiše kaj več. Pa srečno!

tu so znani po samomoru, potem se pa čudite, da vaše babe za seks raje izbirajo postavne moške iz drugih narodov.

Kot otrok oz. najstnica stara cca 13 let! Bila nesrečno zaljubljena, malo spila alkohola in pojedla nekaj tablet. Na srečo se je vse vredu končalo. Sedaj ko sem odrasla me je sram tega, ne pravim nobenemu. In mi je šola, če bi se lahko, bi se takrat pošteno skloftala, zakaj mi je šla taka bedarija po glavi.

Jaz bi se bolj zamislil nad ljudmi, ki iz vsega naredijo dramo.

Kot rečeno, če tip ni težak za prenašat in dnevno ne utruja s problemi ni izpoved nč posebnga. Vprašanje tudi v kakšnem kontrkstu je bilo rečeno. Če je sam omenil ko sta se tko na fri pogovarjala o podobnih/povezanih rečeh… why bother?

Nekateri se še lastne sence bojite.