Februarja beremo…
T. Mann: Lotte v Weimarju
Hermiona, hvala!
Za res dober opis obiščite:
http://hermioninblog.blogspot.si/2015/04/thomas-mann-lotte-v-weimarju.html
Samostan: Zahar Prilepin – Dobra. Spremljamo junaka Arjoma v taborišču – predhodniku tako znanih ruskih gulagov, na katerega je obsojen zaradi uboja očeta. Na koncu ga zlomijo, čisto, čeprav je na začetku odločen, da se to ne bo zgodilo, na začetku ima pišmeuhovski pristop, zadev sploh ne jemlje resno – in seveda ga to pripelje do zloma. Nastopa več kot 100 oseb, na začetku je malo zapleteno, daj jih človek “pošlihta”, potem pa kar teče….. . Če pomislim, da se je to res dogajalo, kruto, kaj je človek sposoben narediti sočloveku.
Tole je citat prevajalca: »Ne spomnim se, pri kom od pisateljev sem nazadnje srečal tako dobro plastiko in akustiko. Jezik je tako sočen, da kar šprica od njega, zgodba pa … kako bi to povedal … a ste kdaj videli kuno v teku? Vitko, mišičasto, kruto telo, ki se v dolgih skokih poganja naprej in naprej. Taka je ta zgodba. Ko sem Samostan prvič dobil v roke, sem tri dni samo bral. Imaš ljudi, ki požirajo knjige, in imaš knjige, ki požirajo ljudi. Ta te zagrabi, požre, pregnete.”
Lucij Anej Seneka: “O srecnem zivljenju in druge razprave”
” Zgledi drugih ljudi nas pogubljajo; ozdraveli bomo samo, ce se bomo locili od mnozice. Dejansko pa se ljudstvo zoperstavlja razumu v obrambo svojega lastnega zla.
Tako se dogaja ista stvar kot na volitvah: brz ko se nestanovitna sapica priljubljenosti zasuce, se isti ljudje, ki so izvolili pretorje, cudijo nad izidi volitev.
Iste stvari odobravamo, iste stvari grajamo – tak je izid vsake razsodbe, ki je utemeljena na vecini.”