Figamož Pahor!
Redakcija Financ
Bo predsednik vlade preživel to poletje in kakšna bo kazen za požrte besede
Borut Pahor in njegova vlada nevarno krepita pričakovanja ljudi: od tega, da nam pripada morje skoraj do Umaga, do tega, da bosta obračunala s tajkuni in pohlepnimi direktorji. Tako, kot se je Pahor lotil dela, bo pri vseh obljubah neuspešen, ocenjujemo na Financah. Vse drugo bo čudež. Razočaranje ljudi ga zna kresniti v nekaj tednih. Bo preživel to poletje? Si to sploh zasluži?
1. Meja s Hrvaško
Vsa politika, tako desna kot leva, je v 20 letih pričakovanja Slovencev o tem, koliko morja nam pripada, dvignila visoko. Pahorju pa jo je uspelo dvigniti najvišje. Vse, kar je manj od celotnega Piranskega zaliva, je ta trenutek neuspeh za politiko in lobiste. Je neuspeh za državo. Enako je seveda na hrvaški strani, oboji nastopamo s pozicije moči. Pahor še nekoliko bolj, saj je članstvo Slovenije v EU uporabil kot orožje v reševanju mejnega spora. Uspelo mu je to, kar so si včasih želeli samo skrajneži: ustaviti hrvaško napredovanje v EU.
Težava:
Zdaj ima Pahor velikansko težavo. EU, zveza, ki ji pripadamo, katere politiko in stanje duha zasledujemo – če to ni tako, kaj torej počnemo v tej zvezi -, predlaga rešitev, ki bi zabetonirala državno mejo in sprostila hrvaška pogajanja z EU. Jo bomo sprejeli ali zavrnili? Oboje je politični samomor.
Napoved in komentar:
Pahorju, videti je, da tudi Sloveniji, bi najbolj koristilo, če bi lahko z mejo s Hrvaško še malo zavlačeval. Zadnjih 20 let niti ni bilo tako zelo slabo, očitno pa sta se obe državi odločili, da je gospodarska škoda, ki jo povzroča ta zoprnija, manjša od politične škode, ki bi jo prinesel kakršenkoli dogovor. Vendar pa smo stvar pripeljali tako daleč, da zdaj hitro odločitev – v enem letu – zahteva, ali pa nam jo vsaj svetuje, Evropska unija, ki smo jo sami prosili za tak nasvet.
Ob upoštevanju pričakovanj, da je vse, kar je manj od celotnega Piranskega zaliva, nacionalna izdaja, pa je tisti, ki bo predlog sprejel – mrtev politik. Pahorja lahko reši “politika soglasja”, če se za skok v Rehnovo arbitražo odloči celoten političen vrh, z Janšo vred.
Druga možnost, zavrnitev predloga “evropske usmerjenosti nekonflikta” morda ohrani stol zdajšnjega predsednika vlade. A Slovenija dobi sloves nezanesljivega in težavnega partnerja EU. Še posebej, ker Hrvaška ne bo tako neumna, da bi evropski predlog zavrnila. Torej niso več problematični Hrvati, ti so glas razuma (kar je seveda ob poznavanju razmer popolna ironija), temveč smo problematični Slovenci. Nacionalna škoda bo neizmerljiva, dobili bomo podoben status kot Poljska z desničarskima in nepotističnima bratoma Kaczynski. Škode se sicer ne vidi takoj in ni lahko izmerljiva, a to bo dolgoročno v minus toliko, kot sta nam bila v plus šengen in prevzem evra.
2. Tajkuni
Vlada, razen Katarine Kresal (LDS) in občasno finančnega ministra Franca Križaniča (SD), zbuja pričakovanje, da bodo tisti, ki so pri pridobitvi premoženja redno izigravali in zaobšli predpise, kaznovani. Da ni prepozno, da poleg tega, da tajkuni izgubljajo premoženje zaradi finančne krize, ta vlada ima mehanizme, da tudi pravno lahko zavrti čas nazaj za 15 let in tajkune vzgojno kaznuje. Ljudje, tako kot pričakujejo vsaj celoten Piranski zaliv, pričakujejo, da bo Bošku Šrotu iz Pivovarne Laško [PILR 43,00 -1,80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}], Igorju Bavčarju iz Istrabenza [ITBG 13,00 -24,11{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}], Stanetu Valantu iz NFD Holdinga [NF2R NP] in vsem podobnim odvzeto premoženje in da bodo končali za zapahi.
Težava:
Vlada se je odločila, da bo tajkune stisnila prek bank in dostopa do virov, s katerimi bi lahko končali prevzeme. Pri svojem političnem boju proti tajkunom kot sredstvo uporablja Banko Slovenije , torej bančnega nadzornika, in sicer pod pretvezo, da uprave državnih bank niso sledile njenemu sklepu o skrbnosti članov uprave pri reprogramu tajkunskih posojil. Vlada se tudi zanaša na revizije kreditiranja izpostavljenih menedžerskih prevzemov in na pripravo lastniške politike do bank v posredni in neposredni državni lasti.
Napoved in komentar:
Pahor je celo predvolilno kampanjo zgradil na strokovnosti. Zdaj misli, da lahko politične odločitve utemeljuje s stroko, a bo seveda takoj propadel. Banka Slovenije, ki je – ali pa bi morala biti – strokovni nadzornik bank, je seveda skočila ob Pahorjevi zlorabi njene funkcije za politične, pa čeprav za poslovno in družbeno higieno v Sloveniji nujno potrebne ukrepe. Politiki naj ostanejo na politični ravni, za uresničevanje političnih ciljev, za katere se zavzemajo v imenu blaginje ljudi, se zavzemajo prek parlamenta, zakonov, ne prek nadzornih ustanov. Svoje odgovornosti nimajo kaj prelagati.
Razen, če tudi v tem primeru ne gre za prvovrstno manipulacijo, ki ni nova v tem prostoru: najprej obljubiš, potem pa “strokovno” utemeljiš, zakaj obljube ne moreš izpolniti. Naša napoved je zato: Pahor nima namena kaznovati tajkunov in tem se ne bo nič zgodilo. Vsa pričakovanja, da bi se lahko, ali da bosta Pahor in njegova vlada zdaj poskrbela za to, za kar leve vlade niso mogle pred desetimi leti, so napačna.
3. Zamenjave menedžerjev
Pahor je obljubljal, kako da ne bo političnega obračunavanja s politično nastavljenimi direktorji in kako bodo zamenjani samo tisti, ki so delali kaj narobe. In zdaj, ker so denimo šefi bank pri dajanju tajkunskih posojil delali narobe oziroma v nasprotju s sklepom BS, jih je treba zamenjati. To se bo ugotavljalo tudi z revizijo poslov. Pa ne samo pri bankah, temveč povsod, kjer ima država pomemben lastniški delež. In še naprej, vsi direktorji se bodo iskali po strokovnih merilih, ne politično, kar bomo zagotovili z javnim razpisom.
Težava:
Že spet imamo razhajanje med strokovno in politično odločitvijo, kot smo omenjali v prejšnjem odstavku. Politična odločitev prejšnjih vlad je bila, da bomo imeli državno lastnino, vendar pa se država očitno ne sme vesti kot lastnik, v kar sodi tudi menjavanje uprave, temveč mora prej strokovno opredeliti, ali ima razloge, da koga zamenja.
Napoved in komentar:
Javni razpis za iskanje novih ljudi je seveda ena od oblik, da si povečaš nabor, vendar pa je v našem primeru predvsem poskus oprati se odgovornosti za zamenjavo in pretveza za tako imenovano strokovno imenovanje sicer politično, v našem primeru lastniško – ker lastnik je država – že usklajenega kandidata. Posebne revizije, s katerimi se dokazujejo domnevne napake direktorjev, ki se jih želi zamenjati, niso zastonj.
Če bi vlada imela pogum, da zamenja direktorje, ker meni, da so njeni kandidati boljši, revizije ne bi bile potrebne, nove uprave bi imele dostop do vseh podatkov, da bi ugotovile, ali so bile nepravilnosti ali ne. Poleg tega pa obstaja še ena past, in sicer javni razpisi so zamudni, med tem pa direktorji, ki jim ne zaupaš, še naprej vodijo podjetje. Kdo bo odgovarjal za škodo? Pahorjeve “strokovne” zamenjave politično imenovanih direktorjev, ki se bodo brez dvoma zgodile, bodo manj učinkovite, kot bi bile, če bi imel pogum, da vlada tej državi in upravlja premoženje, ki mu je zaupano.
4. Nagrade in plače
Pahor je zbudil pričakovanje, da Marjan Kramar ne bo dobil milijona evrov nagrade za delo v nekdanjih štirih letih, za kar je sicer dobival tudi plačo, nagrada pa mu pripada po pogodbi. Da je nagrada nesprejemljiva, previsoka in pohlepna. Če je ne bo vrnil, bo 90-odstotno obdavčena. Kot tudi pri vseh drugih podobnih primerih.
S tem da podobnega primera ni: ne da menedžerji ne bi dobivali podobno visokih nagrad, temveč so si jih vsi, razen Kramarja, izplačali postopoma že prej, ne šele zdaj v enkratnem znesku, ko zneski razburjajo zaradi nižanja plač delavcem in povečevanja števila brezposelnih. Pahor je za svoje potrebe Kramarja naredil za grešnega kozla, Kramar je pod Pahorjem postal slovensko utelešenje kapitalističnega pohlepa.
Težava:
Gre pravzaprav za poskus kopije ameriških novih določil pri bančnih bonusih in omejevanju pohlepa bančnikov. Seveda so v ZDA strokovnjaki tudi za svetost pogodb in proti njihovemu spreminjanju, ker je to pač temelj pravne države in poslovnega sveta. So proti obdavčitvam, ki omejujejo svobodno gospodarsko pobudo in voljo lastnikov, še posebej so proti retroaktivnosti in podobno. Seveda pa so v ZDA zakon o 90-odstotni obdavčitvi sprejeli in menedžerji, AIG denimo, so vrnili nagrade. Pri nas pa je zabavno, kako sploh ni takšnih poznavalcev, niti enega, ki bi razložil, kdaj pa je morda mogoče spreminjati pogodbe, kdaj je mogoče spreminjati zakone in zakaj, je ta način morda dober, če drugega ni.
Napoved in komentar:
Pri nas ne bo sprejet zakon o obdavčitvi nagrad oziroma bo padel na ustavnem sodišču in Marjan Kramar bo seveda obdržal svoj milijon evrov nagrade. Na Financah sicer menimo, da pri nas višina nagrad niti ni tako velika težava, kot je v ZDA, zato dvomimo, da je ta obdavčitev sploh potrebna. Hkrati pa opozarjamo, da ne vlada ne stanovske organizacije niso še dale pametnega predloga, kako bi izboljšali corporate governance v Sloveniji, kako bi v nadzornih svetih dosegli, da člani delajo, za kar so plačani, torej da nadzirajo upravo, da dela v dobro družbe, ne pa v dobro svojih lastniških ali drugačnih premoženjskih koristi.
5. Petsto evrov univerzalnega državljanskega dohodka, primanjkljaj in brezposelni
Evropska komisija je napovedala, da se bo slovensko gospodarstvo v letu 2009 zmanjšalo za 3,4 odstotka, na evrskem območju in v celi EU pa za štiri odstotke. Evrska brezposelnost bo v letu 2010 11,5-odstotna, v celotni EU 10,9-odstotna, v Sloveniji letos 6,6-odstotna, prihodnje leto pa 7,4-odstotna. Napoved javnofinančnega primanjkljaja za Slovenijo letos je 5,5 odstotka, prihodnje leto 6,5 odstotka.
Minister za Finance Franc Križanič pa govori o 500 evrih univerzalnega državljanskega dohodka in Dnevnikovima novinarkama Rankov in Vuković zabrusi: “Kar strašite še naprej ljudi! Devetdeset odstotkov te krize predstavlja strah ljudi, ostalo pa prilagajanje padcu vrednosti delnic, ki so bile prenapihnjene”. Hkrati je vlada načelno s sodniki dosegla dogovor o zvišanju plač, podrobnosti, za koliko se jim zvišajo plače, niso znane. Pri javnem sektorju nihče ne bo ob službo in nihče ne bo imel nižje plače, za zdaj. V gospodarstvu se aneksi za nižje plače podpisujejo po tekočem traku.
Težava:
Kot pravi Igor Masten v Dnevniku, bomo v prihodnjih nekaj mesecih začeli fazo novega gospodarskega prestrukturiranja, in sicer z domačo bančno krizo, velikimi javnofinančnimi primanjkljaji in podvojeno stopnjo brezposelnosti. Številni bodo trajno brezposelni. Ker je naš pokojninski sistem že zdaj nevzdržen, si ne moremo več privoščiti pometanja pod preprogo. Problem bo dejansko treba rešiti. Namesto o kratkoročnih ukrepih bo morala vlada razmisliti o razvojnih.
Napoved in komentar:
Vlada obljublja nemogoče, v tisto, kar ve, da bi morala zarezati, ne zareže dovolj pod krinko socialne enakosti in socialnega miru, dolgoročno pa nima strategije, kako se bojevati z zmanjšanjem gospodarske aktivnosti. Zdi se, da živijo v utvarah, da tisto, kar je šlo dol, mora iti tudi gor. To je veljalo pred dvema letoma. Nikoli ne bo več tako, kot je bilo.
Pahorju manjka samo še to, da se uresničijo napovedi njegovega domnevnega zaveznika sindikalnega bojevnika Dušana Semoliča ob 1. maju: “Delavci so že dolgo časa izpostavljeni nasilju na delovnih mestih in grožnjam z odpuščanjem. Ne bodite začudeni, če bodo tudi odgovorili z nasiljem. Poudarek bo na protestu; zaradi kršenja delavskih pravic, pohlepa po dobičkih, priseganja zgolj na konkurenčnost in svobodo trga. To bo protest za nove vrednote in pravičnejšo družbo.” “Komunista” Pahorja lahko povozi komunizem.
6. Odvetniki
Odvetniške tarife bo zopet določala odvetniška zbornica. Parlamentarna večina je z zakonsko novelo izničila odvetniško ureditev nekdanje Janševe vlade. Poslanci SDS so nato napovedali razpis referenduma. Hkrati se je krepilo “sovraštvo” ljudi do odvetnikov in do nepravilne odločitve Pahorjeve vlade. Na koncu je parlament sklenil, da bo odločitev prepustil ustavnemu sodišču.
Težava:
Ustavno sodišče je včeraj odločilo, da bi z odložitvijo uveljavitve oziroma z zavrnitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odvetništvu lahko nastale protiustavne posledice. Po mnenju ustavnega sodišča zakonodajnega referenduma tako ni mogoče izvesti. Ustavni sodniki Marta Klampfer, Mitja Deisinger, Miroslav Mozetič in Jan Zobec so nasprotovali večinski odločitvi, ker je njena posledica preprečitev referenduma. To pa je poseg v ustavno pravico državljanov, da na referendumu odločajo o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom. Tak poseg pa je tako pomemben, da bi ga bilo treba uporabljati skrajno previdno.
Napoved in komentar:
Odločitev ustavnega sodišča pomeni, da referenduma torej ne bo hkrati z evropskimi volitvami, najbrž pa pomeni tudi to, da bodo na evropske volitve odšli predvsem tisti, ki so nezadovoljni s Pahorjevimi odločitvami. Tudi z vladno podporo odvetnikom, ki med ljudstvom nikakor niso priljubljeni. Pahor si je z nepotrebnim spreminjanjem ureditve najverjetneje nakopal več sovražnikov in nenadzorovan srd volivcev.
Odločitev ustavnega sodišča – domnevamo lahko, da bo del javnosti to sprejel kot prevlado leve opcije na ustavnem sodišču – je pomemben “ne” neki obliki volje ljudstva, najbrž se opozicija ne bo izognila komentarjem, da gre za še eno pojavno obliko “zlorabe” institutov pravne države. Zagotovo bodo na evropskih volitvah Pahor in stranke leve vlade tudi zaradi odvetnikov dobili manj glasov, kot bi jih sicer. Ali bodo “pogoreli” in ali bi izguba na evropskih volitvah lahko pomembno spremenila slovenski politični prostor in koalicijo, pa je vprašanje, na katero se bo odgovarjalo v vseh prihodnjih dneh.
http://www.finance.si/246043/Figamo{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}BE_Pahor
zanimivo kako nekateri znate opravičiti še takšno kozlarijo te vlade…….
dej ninej, napiši v čem članek iz Financ ni točen, kje se moti, kakšno je tvoje razmišljanje o danih točkah o katerih piše……..
noup…jaz sem kot zoprni zobobol…….
bossu odgovarjaš, da bomo še videli, kar pomeni, da dvomiš o tem, da bo padel…govoriš o recesiji, članek pa natančno navaja kaj bo (če bo) Pahorja pokopalo……in ne, ni kriva vsega recesija, ki je še kako priročna, da vlada blefira….
Zanima me tvoje mnenje o članku…če ga imaš seveda….
bom pa dodala svojega:
strinjam se s vsemi napovedmi…..kakorkoli pogledaš, Pahor je sam sebi zadrgnil vrv okoli vratu…
Ninej svoje mnenje dobi po mejlu, samo pol ga ne zna prav prepisat na forum, tako da brezveze čakaš.
Medtem pa, ko čakaš si lahko tule prebereš eno mnenje, ki je mal bolj kompetento kot ninej.
http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=198990
Tolk nizko smo padli pod tole vlado.
Butli so pa srečni ker bojo spet mel titovo cesto. O tem, da jih bo pripeljala direkt na Žale pa ne razmišljajo.
ja se strinjam, zategnil si jo je takoj na začetku mandata, ker je hotel izpolniti predvolilne obljube, katera je, po mojem mnenju, bila ena najbolj bebavih zadev,kar sem jih kdajkoli slišala, takoj po nastopu bi moral menjati prav vse na ključnih mestih pa še kakšnega več, pa 100dni miru bi mu tudi še kako prav prišelo!!!
