nkhmm..mogoče je delček tudi v tem…

mogoče bi blo moškim (beri Možem) treba začeti kazati, kak nemočni so v bistvu postali v tisti navidezni nevarni odvisnosti od takoimenovanega udobja, v katerega so jih njihove bebnce tak dolgo navajale in dopovedale….ter jih nekako prisiliti, da bi se končno skušali postaviti na lastne noge ženske mislim….za dedce pa, da bi se pričeti zavedati, da ne živijo le le kot kaknajrečem neka naključna posledica mladostnih nepremišljenih ljubimkanj…..hočem rečt, nah se za boga milega zavedajo, da so bili prefinjeno zavedeni..lahk bi rekli na nek način izrabljeni v večnem primežu takoimenovane reprodukcije….

no mirelči?..saj ti nisi taka, kajne?

razočaran, če bi videla, da se moj počuti ob meni slabo, da vztraja samo še zaradi otrok, da se me boji….bi bila hudo žalostna in prizadeta. Želela bi, da gre in je srečen.

Jaz ne prenesem, da je kdo na silo z mano.

Če bi rekel, da živi z menoj samo zaradi mladostniške napake? Če bi samo posumila na to, da sem mladostniška napaka….ne, takega zakona se jaz pač nebi šla!

Isto velja zame. Če bi se počutila ujeto, slabo, izkoriščano….bi šla.

Pri mojem možu česa sličnega še nisem zaznala. Ko bom, če bom-bom sprejela.

Zaenkrat se mi zdi, da še kar dobivam pozitiven fitbek;)