fouš sem
Poznam to, imamo nekaj podobnega doma. Meni se zdi edino pravilno, da poskrbimo za svoje starše, poznam tudi tisti občutek, da si za nekaj prikrajšan, ampak življenje je pač tako in včasih me osreči že, če lahko komu pomagam. To mi daje notranjo moč. Ni treba biti fovš, ti imaš svoje poslanstvo, skrbi, odgovornost, oni pa brezskrbno letujejo na počitnice. Nima ti pa nihče kaj reči kaj delaj in očitati, da nimaš službe, saj nisi sama kriva, če smo v takem zosu, v kakršnem smo. Če bi morali oni obuti tvoje čevlje, bi takoj utihnili. Dobra si, da pomagaš mami in pusti take, ki ne vedo nič o življenju!
Živ, zadnjih osem let je moje življenje eno samo delo in borba za preživetje. Sem se sprijaznila, gredo sorodniki stalno na dopuste in okoli, jim privoščim in z lahkoto govorim o tem. Nikakor nisi edina, ki veliko delaš in si ne moreš veliko privoščiti.
Poglej še s tem plati, da ni vedno vse v letanju naokoli, včasih je lepše doma.
Poskušaj pa si v okviru možnosti vzeti čas zase, izbori si ga, povej svojim bližnjim, da potrebuješ vsaj malo časa zase. Pojdi v naravo, na sprehod, na predavanje v knjižnico, kar te osrečuje in ti je dostopno. Imej odprte vse čute, nekaj se bo že našlo.
Mi tudi ne gremo letos poleti nikamor, mogoče na kakšen enodnevni izlet. Imamo pač drugo delo, ki nam je pojedlo tudi vse finance. Jaz se ne sekiram. V bistvu ne vidim blaznega smisla rinit z masami ostalih na morje, tako kot več ne vidim nobenega smisla, da moram z masami ostalih na novoletno zabavo. Novo leto je dan kot vsak drug, poletje pa sezona kot vsaka druga. Raje grem nekam za kakšen dan, kjer je manj ljudi, v hribe na primer in tako tudi tebi svetujem. Enostavno boš morala reči kakemu sorodniku, da si izčrpana in da potrebuješ dan oddiha in naj te nadomesti. Kot so oni delali v službi vse leto si bila tudi ti v službi vse leto- skrbela za mater, zdaj ko so dopusti pa je čas za rotacijo.
“Fouš sem” je naslov tvoje teme. Torej ti ni prav, da drugi gredo ti pa ne moreš… To, da ne moreš za dan ali dva si si seveda sama kriva. Ok, lepo je da skrbiš za mamo, ampak, če to pobere ves tvoj čas in če se nisi zmožna organizirati tako, da bo mama brez tebe preživela par dni potem res ne vem, kakšno je tvoje življenje. In kaj bi se zgodilo, če ti zboliš? Nehaj jamrati in naredi nekaj zase.