Gimnazija Bežigrad
Izkušnja ni od pred kratkim, ampak lastna, izpred let (raznih zasebnih gimnazij, verskih in to, tedaj še ni bilo). Bežigrad je bila tedaj daleč najboljša gimnazija v Lj., tja smo šli le odličnjaki, v bistvu še ti bolj grebatorski kot ne. Če je otrok kompetitiven, ambiciozen, je (bila) to primerna gimnazija zanj, če pa je bolj občutljiva rožica, se bojim, da ga zna zamoriti. Tedaj se je bilo treba precej učiti, je pa res, da sem dobila odlično naravoslovno znanje, ki se mi še po letih družboslovnega poklica pozna. Profesorji so dobri, program izziv. Vprašanje je tudi, kaj želi otrok kasneje študirati, če je to medicina, tedaj ni bilo druge izbire v Lj., s katerekoli druge srednje šole je bilo težko iti na medicino.
Se nam pa (bivšim bežigrajčanom) očita elitizem, pa da se vedno najdemo med sabo in smo potem ultra važni nasproti drugim. Kar je v bistvu hecno, saj v razredu smo se pa med sabo skoraj pobili od tekmovalnosti.
Še ena zelo zadovoljna maturantka Bežigrada. Se čisto strinjam z nekdanjo bežigrajčanko.
Svojim otrokom bi priporočila, da grejo isto na to gimnazijo (če ne bi bili res občutljivi ali ne med najbolj pametnimi), ker ti da res veliko.
Je pa res, da nam očitajo elitizem, pa kaj da se gremo,… pol pa po navadi ugotoviš, da so to osebki, ki niso uspeli priti gor. V naših časih si potreboval za vpis 153 točk od 160.
V naših časih je bil Šentvid bolj za športnike (zelo razumevajoči za manjkanje), Vič pa kar ena gimnazija.
Mah, jaz sem imela kolege na faksu z bežigrajske gimnazije. Čisto kul folk, prijeten. Po znanju se mi pa niso zdeli nič posebnega. Sem jih jaz v izbranem študiju kar pošteno prekašala pa sem bila z “manjvredne” šole. Tko da teh lajnic o super šolah ne kupim od nikogar. Sem jim verjela, dokler smo bili v srednji šoli. Na faksu pa so se vse iluzije razblinile, ker sem na lastne oči videla to “blazno fantastično znanje in sposobnosti” teh “ta elitnih”, a me ni nič kaj posebej fasciniralo, celo kdaj presenetilo v negativno. Marsikaj sem obvladala bolje od njih. Čisto povprečen folk. Kul ljudje, neumni seveda ne, a pametni pa glih tok kot vsak povprečnež. Samo morda res bolj ambiciozni, to pa ja.
Sploh pa ne bom nikoli pozabila “pridige”, ki sem jo kot brucka prejela s strani ene tipice s poljanske gimnazije, ki jo je tako “skrbelo”, kako bom pa jaz delala ta kao težek študij, ker sem “manjvredna” – medtem ko je ona sama bila že drugič v prvem letniku! Ampak se ni pustila motit in mi nalagala, da cccc, kako bom jaz to, ker kako znanje pa imam?
No, sem naredila prvi letnik s povprečjem nad 9. Res, nikoli ne bom pozabila te štorije, kako mi je pamet solila, a sama ponavljala pa s tako hude in dobre šole je bila kao. Druga kolegica poljančanka je zginila s faksa že pred koncem prvega semestra, se ji ni dalo na vajat viset.
Skratka, dejte nehat že te mite poslušat, ker so v glavnem to. Miti. Jaz sem bila odlična študentka, vsa leta sem imela povprečje nad 9, diplomirala z desetkami. Po teoriji dobrih/slabih šol, še čez prvi letnik ne bi smela priti. Tko kot je mislila una poljančanka, ki sama nikamor ni prilezla. Ampak važno da je s poljan. Za crknit no.
Ne rečem, da so vsi taki, imela sem super kolege in prijatelje s poljanske in bežigrajske gimnazije in seveda jasno jih je veliko faks tudi naredilo, samo dala sem tole zgoraj kot primer, kako ti lahko ene take predstave sperejo možgane, da več nisi priklopljen na realnost.
Tud na “elitni šoli” smo bili razdeljeni od ena do pet, tudi tam so bile cvetke, pri katerih nisi vedel, kako so bili v OŠ lahko odlični, ker niso imeli nobenega pretresljvega znanja, kaj šele sposobnosti…
Program je bil, vsaj takrat, nekaj zahtevnejši od “konkurenčnih šol”, se mi pa zdi, da so se razlike v zadnjih letih zmanjšale, da je morda Bežigrajska sicer še vedno prva, vendar ne tako daaaaleč prva, kot je bila leta nazaj.
Mene tudi zanima kakšna beseda več.
Moja hči je v 8 razredu, odlična, je pa nežna in občutljiva. Sicer pa mi že leto dni, prepričano govori, da bo šla na bežigrajsko. Od kod ji ta prepričanost ne vem, saj ji skoz razlagam, da ne naseda na finto točkovanj in raznih drugih štosev, in da le zaupa, da bo šla tam kamor si bo želela. Ocene pa so le rezultat tvojega dela, to ji govorim ravno zato, ker je nežna duša, rada pomaga drugim, se ne grebe in ne izpostavlja, to naravnost ne prenese, pri drugih odličnjakih.
Kaj mi potem odsvetujete, glede na zgoraj zapisano jo bodo tam “požrli” al kaj?
Meni je popolnoma vseeno kam bo šla, le da bo njej prav.
Tudi jaz sem bežigrajska maturantka. Vsaj v mojem času, 10 let nazaj, se mi zdi, da je bila Bežigrajska gimnazija glede znanja sicer zahtevna ampak še vedno dijaku prijazna. Zase lahko trdim, da sem odnesla veliko znanja in splošne razgledanosti.
Bratranec je istočasno hodil na šentviško gimnazijo in je bil precej bolj pod stresom kot jaz.
No, jaz sem tudi izpred kar precej let, gimnazija Poljane. Tri sošolke so se vpisale na medicino, vse tri so zdravnice. Velika večina nas je doštudirala še na različnih drugih fakultetah, od strojne, gradbene, pedagoške, agronomije, prava, ekonomije… Smo bili pa v razredu prijatelji (in smo še zdaj), daleč od tega, da bi se skoraj pobijali od tekmovalnosti, celo nasprotno, pomagali smo drug drugemu.
Tako da mi je tole povzdigovanje bežigrajske (ali katerekoli druge) gimnazije malo mimo. Je pa res, kot slišim, da so zdaj gimnazijci vsepovsod bolj “grebatorski”, kot je bila naša generacija. Zgleda, da so taki časi.
Res je, Bežigrad je Bežigrad, le da je moj poudarek bolj v negativnem kot v pozitivnem smilsu. Kar se tiče nivoja znanja se marsikatera gimnazija v Sloveniji lahko mirno kosa z Bežigradom, ne tolčejo ven niti po maturitetnih rezultatih niti kasneje po uspehu na faksih tega ali onega tipa, kar pa se tiče vzdušja, ki v letih od 15-19 sploh ni tako nepomembno, Bežigrad pogrne na celi črti. Pa nisem noben zagovornik totalne odsotnosti tekmovalnosti, menim celo, da mora biti, a prav toliko, če ne pomembnejša, pa je sposobnost timskega dela in sodelovanja. Priporočam Vič ali Poljane.
n
Za otroke je Bežigrad takšen kot so ti ga opisale bivše dijakinje (meni se zdi edini minus zelo velika tekmovalnost, ampak se potem sorodne duše vseeno najdejo, na začetku zna biti pa malo hudo), za starše pa je Bežigrad fantastičen. Če otrok dosega dovolj visok nivo v znanju, sposobnosti in ambicioznosti, potem Bežigrad zelo priporočam. Na Šentvid jaz otroka, razen, če ne bi nikamor drugam prišel (enako velja za MOste in Aškerčevo), ne bi vpisovala, Z Vičem osebnih izkušenj nimam, ga pa zelo pohvalijo.
Za tisto, ki pravi, da ni več razlik med gimnazijami; SO RAZLIKE in to VELIKE. Trenutno imam še dva gimnazijca, na žalost nobenega na Bežigradu.
Pa še nekaj za tiste, ki pravijo, da so s “slabih” gimnazij s tako lahkoto in visokimi ocenami delale fakulteto: vedno se najdejo izjeme tako v pozitivnem kot v negativnem smislu. Poznam dekle z moščanske gimnazije, ki je naredila maturo res super in na precej težki tehnični fakulteti tudi blesti. Vendar je to bolj izjema kot pravilo (punca je pač celo gimnazijsko dobo samoinciativno delala več kot je bilo zahtevano, ampak koliko pa je takih?)
Hodim v četrti letnik Gimnazije Bežigrad, sem pa prej dve leti hodila na neko drugo gimnazijo (Želimlje) tako, da mam dvojne izkušnje. Ne vem sicer kako je na nacionalnem programu na Bežigradu, ker sama hodim na program mednarodne mature, ampak po mojem je precej podobno.Sama lahko rečem, da je kvaliteta pouka na zelo visokem nivoju, sem pa zeloooo razočarana kar se tiče vzdušja v razredu in timskega dela, slednjega praktično ni. Naš razred je razred močnih in ambicioznih individualistov (z izjemami seveda). Sem pa sama kot “prišlek” tudi opazila, da ima kar nekaj bežigrajčanov večvrednostni kompleks v smislu – bežigrajčani smo boljši od drugih (celo na majicah, ki smo jih dobili lani na šoli za novo leto je pisalo: The difference is obvious – razlika je očitna). Mami mi je enkrat rekla, da opaža spremembe tudi v mojem vedenju (češ, da sem postala vzvišena), tako da sem se morala kar malo zamisliti in to urediti.To so moje izkušnje ampak še enkrat ponavljam, da sem na mednarodnem oddelku in nimam izkušenj z nacionalnim programom na tej gimnaziji. Se pa splača potrpet, ker je mednarodna matura v svetu zelo cenjena in tudi učni program je usmerjen bolj v razmišljanje in kritično vrednotenje kot pa v samo memoriziranje (kvaliteta pred kvantiteto).
Še ena nekdanja bežigrajčanka, izpred kar nekaj let. Tudi takrat je bilo med nami kar nekaj takih, ki so mislili, da so boga za brado prijeli, ker so prišli na Bežigrad (čeprav res ni bilo lahko), ampak večina je bila pa čisto normalnih dijakov. Nekateri zelo nadarjeni, nekateri zelo pridni, nekateri oboje, prav kakšnega nesposobnega pa nismo imeli v razredu. Kar se tiče znanja, sem prepričana, da smo ga takrat pridobili več od povprečnih dijakov drugih gimnazij. Imam enake občutke, kot je že ena zgoraj napisala – dolga leta nimam kaj dosti opravka z naravoslovjem, ampak mi je veliko znanja ostalo. Tudi na faksu smo bili kar v prednosti po znanju. Danes se mi zdi, da je med dijaki precej več tekmovalnosti, kar zna kakšno bolj občutljivo dušico malo zamoriti. Maturitetni rezultati – kolikor jaz vem, ima Bežigrad še vedno zelo dobre. Po drugi strani pa se da tudi z drugih gimnazij (Poljane, Vič) priti na npr. medicino.
Maja in ostale punce,
žal nimam časa brati vseh postov, ki ste jih napisale pred mano. Preko svojih otrok imam izkušnjo z bežigrajsko in z drugo, podeželsko gimnazijo. Deloma se strinjam s pripombami o tekmovalnosti avtoric prvih odgovorov (tiste sem še prebrala), čeprav je bilo pri mojih hčerah tako, da je bila ta tekmovalnost zlasti moteča v prvem letniku, kasneje pa vedno manj. Dijaki so se bolje spoznali med sabo in bili v višjih letnikih prav prijatelji, v obeh primerih.
Rekla bi ti le, da razmisli o delovnih navadah svojega otroka. Bežigrad pušča dijaku toliko svobode, da je otrok s slabšimi delovnimi navadami hitro zgubljen. To je šola za zrele otroke, tiste, ki znajo napovedano spraševanje, druge (in ostale) roke za ponavljanje testov izkoristiti sebi v prid in kljub temu, da niso ves čas na tapeti, vseeno delajo. Za tiste otroke, ki potrebujejo določeno mero prisile, se mi ta šola zdi manj primerna.
Dokaj dobro poznam tudi Gimnazijo Šentvid (govoriš o “navadni”, ne? Ne o Škofijski?). Tu je populacija nekoliko drugačna, saj sprejmejo najbrž skoraj vse vpisane dijake. Profesorji, ki jih poznam, delajo kvalitetno. Dijak ima manj svobode kot na Bežigradu, kar ni nujno negativno.
Viča ne poznam, vendar zadnja leta slišim o tej gimnaziji same pohvale.
Vso srečo pri izbiri!
ne nakladaj, ker nimaš pojma. Sama sem tudi z Most in je bilo kar lepo zahtevano precej – samo folk (dijaki) je tak, da se mu v povprečju ne da toliko.
Z vaj za matematiko, ki jih je napisal naš profesor, so se učili tudi po “elitnih” gimnazijah. Za kemijo se še danes spomnim, da je zahtevala 60{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} za dvojko, kar takrat niti slučajno ni bila splošna praksa po šolah. Pisali smo pregledne teste čez snov vseh let. Imeli pa smo seveda tako dobre kot tudi slabe prfokse, a načeloma so bili zelo fajn.
Samo folku se pač toliko ne da delat, to je pa res. Jaz sem zaradi tega trpela, sama sem pa delala in vse dobro – šla na faks in dobesedno blesetela. Pa nisem v gimnaziji nič “dodatno” delala, le to, kar so nam pač servirali.
Tko da – dejte no. Prav smešne so mi te posploševalne puhlice.
Sicer pa so Moste ful prenovili, mislim kot stavbo. To bo tudi izboljšalo ugled. Žal je pa pač tudi v taki neelitni četrti. Kar vse udarja na snobizem malomeščanov.
Glede rezultatov na maturi (ki naj bi kao bili merilo za “elitnost” šole) – ne nasedajte. Prfoksi dobijo tipe nalog in potem priprave za maturo zgledajo tako, da dijake drilajo, kako točno morajo odgovarjat, da dobijo čim več točk. To je dejanski odraz mature, kak trening so dijaki prejeli, ne pa kao neko znanje iz 4 let. Dejte bit naivni.
p.s.sem maturo zelo dobro opravila, brez teh trrningov, takrat še niso bili tako v modi
brez največjih zadržkov lahko povem, da je vič boljši in veliko pred bežigradom. vič je “prijazna” šola za dijake, medtem, ko se na Bežigradu le drilajo neko znanje in je na žalost tam le piflarija, se popolnoma strinjam z moščanko!! halo folk, dej ne bi jst take o bežigradu. imam namreč prijateljico z bežigrada, ki je lani opravljala maturo in je povedala, da priprave potekajo tako, sda se popolnoma naučijo tipe nalog, in dodatno, če dijak želi, tudi sistem točkovanja. halo? bežigrad pač mora braniti svoj ugled. tu pa se konča. napovedano spraševanje pri popolnoma vsakem predmetu je potuha in nič drugega, razni statusi so seveda tega upravičeni, ampak dijaki, ki po šoli ne počnejo ničesar tega “statusa” ne rabijo. teste lahko popravljajo, torej skoraj vsak test pišejo dvakrat, v redovalnico se seveda vpiše boljša ocena, prosim? bežigrajski dijaki se štejejo za elito, na žalost elita niso. za dijaka je izmed ljubljanskih šol najbolj prijetna in taka, ki ima visok standard VIČ. tu se vse besedičenje konča. bežigrad uri učence, ne v znanju, pač pa v tem kako najbolje pisati maturo(zaradi česar posledično pridejo na boljše fakse, zopet na žalost), medtem ko jim vič ponuja vseživljensko izobraževanje in samostojnost.
@maja.kaja.baja
kake neumnosti govoriš.
1.) kar se tiče piflanja se hudo motiš->vse se da naučiti z razumevanjem, vendar če nekateri, ki ne morejo slediti pouku, se bojo pač napiflal
2.) vem, da sem bil v osnovni šolo dosti bolj pod stresom, kot sedaj na bežigradu; veš, da če se ti kaj zalomi to hitro popraviš
3.) profesorji so praktično 24 ur na dan na razpolago. med vsakim odmorom si bojo vzeli čas zate, če ga boš potreboval. prišli bojo tudi na preduro, da bi ti razložili snov. lahko jim tudi preko šolskega e-maila pišeš in verjemi, da ti bojo odgovorili
4.) na bežigradu vas ne bojo nikoli zajebali pa vam dali prst v rit
5.) bežigrad je daleč pred ostalimi
6.) če pa vas zanimajo jeziki in podobno sranje pa pojdite na j****** vič
pa lep pozdrav
BEŽIGRAD!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Sem v 9. razredu in se vpisujem na gim Bežigrad. Nekako se ne morem odločiti, na kateri oddelek bi se vpisal. Nameravam se učiti nemško, saj sem v šoli obiskoval izbirni predmet nemščine, na tekmovanju iz nemščine pa sem osvojil srebrno priznanje.
Torej, izbiram lahko med nadaljevalno ter začetno nemščino. Bil sem že zagret za nadaljevalno, ampak potem sem izvedel, da je v celotnem razredu 5 fantov in 25 punc. Saj ne da bi bilo to slabo :), ampak vsaj 10 fantov pa le more biti v razredu po mojem mnenju. Tudi baje je celotni ”nadaljevalni” razred bolj ”zapiflan.” Tako da me zanimajo vaše izkušnje glede nadaljevalne in začetne nemščine.
Pa še to: nekako sem se imel namen vpisat v športni razred, a je za to prepozno (prijave so sprejemali do 18.2.). Je še kakšna možnost (recimo v drugem krogu?), da bi se vpisal v športni oddelek?
Hvala.
A mi lahko morda kdo pove, kakšne so realne ocene osnovnošolcev, ki se vpisujejo na bežigrajsko gimnazijo. Ko sem preverila pogoje zadnjih dveh let, je bilo potrebnih recimo lani v 1.krogu 178 točk od 185 – kar za mene pomeni, da od vseh ocen ima lahko osnovnošolec v 7., 8. in 9. razredu skpaj 7 štiric. Ali se moteim, namreč vsi mi nekaj pravijo, da imaš lahko največ 3 štirice v treh letih. Kaj je sedaj res in kaj ne? Razumem kriterije narobe?
Najlepša hvala!