Glazba in note kmečka razlaga lestvic se kdo spozna
Imam kratko lajtngo, ampak ko nekaj zaštekam zaštekam orng pri teh lestvicah mi ne gre, ne razumem razlago prebral sem že vso teorijo primer
imamo pesem v notah cdefgahc
pol pa tam pesem ista misim ist isto note, recimo pa trije višaji spredaj, to naj bi bil potem a dur v čem je fora
da pol te note ki so tam napisane igraš z višaji ki so določeni za vsak dur posebej recimo v c duru nota c ki je na prvi pomožni črti postane cis in namesto c pritisneš polton cis vse ostale note pa isto k prej
drugo v čem je finta basovskega ključa pa v čem violinskega mislim kaj mene briga kje se nota začne nota je nota pa naj se zane kjer če oz drugače vprašam iste note zapisane na istih pozicijah v violinskem in basovske kjuču, zakaj pritiskaš druge tipke na klaviaturi
in tretje veliko glazbenikov so odlični kitaristi lavitaristi pa nimajo pojma o notah v čem je finta
Saj kuhas tudi ne samo z eno sestavino. Tvoje kosilo ni samo krompir, ampak je se meso, omaka, solata, zacimbe, da je okus bolj poln. In poleti, ko je sonce in toplo, si drugace razpolozen kot pozimi, ko je mrzlo in temno in je lahkotnejso hrano, pozimi pa tezjo. In zato so duri in moli, in vsak od njih ima svojo lestvico, da je melodija bolj polna in bolj raznolika, odvisna od pocutja.
Note se pise zato, da vsak, ki jih zna prebrati, lahko zaigra melodijo, ne da bi jo kdaj prej slisal. Tako kot se naucis brati in potem lahko sam preberes vsako knjigo, ne da bi ti jo mami prebrala za lahko noc.
Če je neka melodija pisana v C-duru, nima predznakov. Če zapišeš identične tone, le da dodaš predznake (npr. fis, cis, gis za A-dur), melodija ne bo zvenela pravilno. Če upoštevaš pravila kompozicije in prestaviš tone, pa bo, le da bo zvenela višje oz. nižje (npr. če se melodija v C začne na c, se mora za A začeti na a, seveda ob upoštevanju predpisanih predzankov).
Predznaki se zapišejo zato, da ni treba višajev oz. nižajev vedno znova pisati.
Basovski ključ se uporablja običajno za nizke tone, torej base. Da ni treba zmeraj znova pisati nešteto dodatnih pomožnih črt za nizke tone, je tukaj basovski ključ, ki “prestavi” oktave, da jih lahko pišemo pretežno v notno črtovje oz. s čim manj pomožnimi črtami. Običajno notno črtovje omogoča zapis tonov 2 oktav, pa še za to potrebuješ 3 dodatne pomožne črte. Klavir obsega tudi 8 oktav. Si predstavljaš, kako bi bilo zapisati tone za vse izven teh dveh oktav? Basovski ključ lahko oktave prestavi tudi navzgor za zapis visokih tonov.
Tisti, ki znajo igrati kot virtuozi, a so brez glasbene izobrazbe, so pač geniji, ki so svoj talent razvijali in se izobraževali na drugačen, neklasičen način. Virtuozov brez izobrazbe je izjemno malo, večina njih pa ima razvit nek svoj sistem pisanja tonov.
Za začetek moraš vedeti, da med notami obstajajo različni intervali. V klasičnem notnem zapisu se najmanjši višinski razliki med dvema tonoma reče polton. Razdalja v “velikosti” dveh poltonov je pa en cel ton.
Zelo logično, je tako?
Sedaj si pa poglej klaviaturo. Sestavljajo jo bele in črne tipke. Če zaigraš na dve sosednji tipki na klaviaturi, vedno zaigraš polton. Sosednja tipka beli tipki je lahko črna, lahko je pa samo bela. Na klaviaturi imaš dve beli tipki skupaj pri tonih e in f, ter h in c. Vidiš?
No, med tema paroma tonov je višinska razlika pol tona. Med ostalimi sosednjimi belimi tipkami je pa cel ton.
Sedaj si pa poglej C dur lestvico – to je lestvica, ki se začne na tonu c in se nadaljuje po belih tipkah navzgor oz. navzdol. Če upoštevaš, kar sem zgoraj napisala, vidiš, da je durova lestvica zaporedje tonov, ki si glede na višino intervala sledijo takole (na primeru C-dur lestvice v oklepaju):
1. cel ton (med c in d)
2. cel ton (med d in e)
3. polton (med e in f)
4. cel ton (med f in g)
5. cel ton (med g in a)
6. cel ton (med a in h)
7. polton (med h in c)
In ravno to specifično zaporedje točno teh intervalov je tisto, kar definira (in kar prepoznamo) kot durovo lestvico.
Sedaj pa poglej, kaj to pomeni, če želiš enako zaporedje intervalov zaigrati tako, da začneš na tonu g. Temu se potem reče G-dur lesvica. Lestvica se vedno imenuje po svojem 1. tonu (1. stopnji) ter glede na to, za kakšno zaporedje intervalov gre (obstajajo tudi druge lestvice poleg durovske).
In kaj vidiš, če pogledaš na klaviaturo?
Vidiš, da je med:
1.) g in a cel ton (kar je OK)
2.) a in h cel ton (tudi OK)
3.) h in c polton (OK)
4.) c in d cel ton (OK)
5.) d in e cel to (OK)
6.) e in f pol tona (OPALA! Ni OK. Primerjaj s tem, kar smo napisali, da velja za 6. interval durove lestvice. Moral bi biti cel ton, ne samo pol tona. Torej bomo morali zaigrati še pol tona višje od f, kar je fis – črna tipka med f in g.)
7.) med fis in g je pol tona, kar je pri durovi lestvici tudi pravilno
Je sedaj kaj bolj jasno, zakaj imamo različne lestvice?
Še to dodam: če imaš posluh, si najprej zaigraj C-dur lestvico. Nato pa začni s tonom g in navzgor samo po belih tipkah. Če imaš posluh, boš slišal, da zvok ni pravi in boš sam od sebe zaznal, da moraš namesto tipke f pritiniti fis, če želiš zaigrati G-dur lestvico.
Na tej osnovi obstajajo tudi ljudje, ki znajo na klaviaturi zaigrati marsikaj tudi brez glasbene izobrazbe oz. izdatne teoretične podlage, ker igrajo po posluhu.
Tule imaš povezavo do klaviature:
Višaji po vrsti so: fis, cis, gis, dis, ais, eis, his. To so tisti višaji, ki jih imaš napisane na začetku, še preden se začne komad. Lahko imaš samo enega, ali jih je pa več.
Če ima lestvica samo en višaj, torej fis, je to G durova lestvica. Probaj sedaj zaigrati na klavirju lestvico in začni pri G. Igral boš: G, A, H, C, D, E, Fis, G.
Če je komad napisan v G duru, boš povsod, kjer je nota F, igral Fis.
Če ima lestvica dva višaja, ima fis in cis. To je D durova lestvica. Probaj na klavirju zaigrati to D durovo lestvico. Igral boš: D, E, Fis, G, A, H, Cis, D.
Upam, da seveda veš, kako se na klavirju zaigra osnovna C durova lestvica. Isto tako mora zveneti tudi katerakoli druga durova lestvica, le da je premaknjena više (ali niže). To je tako, kot da v bloku delaš serijsko kopalnice. Isto boš naredil v prvem, ali v četrtem štuku. Ne smejo biti v četrtem ploščice bolj postrani postavljene 
Ostale durove lestvice z višaji:
3 višaji – A dur (fis, cis, gis)
4 višaji – E dur (fis, cis, gis, dis)
5 višajev – H dur (fis, cis, gis, dis, ais)
6 višajev – Fis dur (fis, cis, gis, dis, ais, eis)
7 višajev – Cis dur (fis, cis, gis, dis, ais, eis, his)
Toliko za začetek. Imaš pa potem še durove lestvice z nižaji, pa molove lestvice z višaji in nižaji. Ampak to moraš osvojiti postopoma, tako kot se učiš matematiko.
Upam, da sem razumljivo razložila. Če ne, pa kar vprašaj.
tudi ti si super razložila še posebej ko si nevedla primer da mora vedno lestvica slišati se isto, ne glede na to kako visoka je in če hočemo jo zaigrati z istimi toni, intervali V RAZLIČNI VIŠINAH si pomagamo s temi fisi pa cisi ki so poltoni ali prav razumem če prav razumem, me sedaj moti samo še to, zakaj se ves čas omenja, kje moraš začeti igrati določeno estvico recimo c durovo na c g durovo na g, saj pesmi , note v teh lestvicah niso napisane tako, da je prva začetka vedno g če je g durova lestvica ali pač
ne ne, zdej razmišljam gre se za to, da se razlino višino zapiše na nain oz igra na način da se ohrani pravi interval med notami, nikakor pa ne med okatavmi, saj je razlika ena oktave že sama po sebi ista nota z istimi intervali le da je pomaknjena za eno oktavo više, in se zaporednje itervalov ponovno ujame in je isto le da je višpi na za otavo nižja ali višja ali si to pravilno razlagam
tudi ti si super razložila še posebej ko si nevedla primer da mora vedno lestvica slišati se isto, ne glede na to kako visoka je in če hočemo jo zaigrati z istimi toni, intervali V RAZLIČNI VIŠINAH si pomagamo s temi fisi pa cisi ki so poltoni ali prav razumem če prav razumem, me sedaj moti samo še to, zakaj se ves čas omenja, kje moraš začeti igrati določeno estvico recimo c durovo na c g durovo na g, saj pesmi , note v teh lestvicah niso napisane tako, da je prva začetka vedno g če je g durova lestvica ali pač
[/quote]
Stvar je v tem, da lestvica, v kateri je pesem napisana, daje pesmi značaj. Če je pesem napisana v A duru, ima tri višaje. Fis, Cis in Gis. A dur je v bistvu mamica tega komada. Mamica uči otroka hodit in najprej hodi z otrokom skupaj in delata iste korake, ko pa otrok shodi, pa ne dela več iste korake, kot mama. Ampak mama ga pa še vedno nadzira. To je ponazoritev, kaj osnovna lestvica pomeni za pesem. Seveda ni nujno, da se vsak komad v A duru začne na A. Lahko se začne na E, ali katerokoli drugo noto. Ampak ohranja značaj A dura. To pomeni, da kjerkoli v pesmi nastopi nota F, je namesto nje Fis. Kjer je nota C pa je Cis. Kjer je nota G, pa Gis.
Na začetku, ko se navajaš igrati novo pesem, prosi “mamico”, da te nauči hodit. To pomeni, da si večkrat zaigraj osnovno lestvico. A dur igraš takole: A, H, Cis, D, E, Fis, Gis, A. Ko ti bo ta lestvica prišla v uho, boš dojel značaj pesmi. In bolj boš videl, katere črne tipke moraš v pesmi uporabljat. Potem boš lažje igral pesem po notah in takoj ugotovil, če si zafušal.
Ali poznaš osnove notnega črtovja in veš, kako se imenuje katera tipka na klavirju?
