Glazba in note kmečka razlaga lestvic se kdo spozna
Stvar je v tem, da lestvica, v kateri je pesem napisana, daje pesmi značaj. Če je pesem napisana v A duru, ima tri višaje. Fis, Cis in Gis. A dur je v bistvu mamica tega komada. Mamica uči otroka hodit in najprej hodi z otrokom skupaj in delata iste korake, ko pa otrok shodi, pa ne dela več iste korake, kot mama. Ampak mama ga pa še vedno nadzira. To je ponazoritev, kaj osnovna lestvica pomeni za pesem. Seveda ni nujno, da se vsak komad v A duru začne na A. Lahko se začne na E, ali katerokoli drugo noto. Ampak ohranja značaj A dura. To pomeni, da kjerkoli v pesmi nastopi nota F, je namesto nje Fis. Kjer je nota C pa je Cis. Kjer je nota G, pa Gis.
Na začetku, ko se navajaš igrati novo pesem, prosi “mamico”, da te nauči hodit. To pomeni, da si večkrat zaigraj osnovno lestvico. A dur igraš takole: A, H, Cis, D, E, Fis, Gis, A. Ko ti bo ta lestvica prišla v uho, boš dojel značaj pesmi. In bolj boš videl, katere črne tipke moraš v pesmi uporabljat. Potem boš lažje igral pesem po notah in takoj ugotovil, če si zafušal.
Ali poznaš osnove notnega črtovja in veš, kako se imenuje katera tipka na klavirju?
[/quote]bom vprašal drugače
poznam osnove in vem katera je katera tipka c d e f g a h c ena oktava brez višpajev je to c dur lestvica od tu dalje ne kapiram nilč kljub tvoji razlagi namreč
imamo pesem recimo note c e g h c d g f v c dur lestvici in to zaigramo
pol pa tem istih notam dodamo spredajh tri višaje kar pomeni a dur oboje v 4 4 taktu KAJ TO PRAKTIČNO POMENI
da smo te note premaknili za x črtovij višje ali kaj in da ne pišemo tistih pomožnih črt smo jih pustili v istem zaporednju in natančno isto v istih lokacijah kot tiste v c duru zdraven spredaj pa dali tri višaje, kar pomeni, da so dejansko višje za KOLIKO
Ti bom jaz poskusila zelo na preprosto razložiti.
Lestvica je sestavljena iz 8 tonov. Vse durove lestvice imajo po vrsti razdalje med toni ena-ena-pol-ena-ena-ena-pol (to je npr. otrokom najlažje pokazati tako, da zaigrajo na klaviaturo C-durovo lestvico – kjer se med belima tipkama nahaja črna tipka, je razdalja med belima tipkama cel ton, če pa se beli tipki dotikata s celim robom, pa je med njima samo za pol tona razdalje). Da je neka skladba zapisana v C duru pomeni, da so v njej samo toni iz C dur lestvice, ti toni pa si seveda ne sledijo po vrsti, ker bi bile drugače vse skladbe enake. Če pa želiš pesmico pretvoriti z C dura v G dur, pa potrebuješ samo malo matematike ali logike. Najprej zaigraj G dur na klavirju (lahko tudi na narisani klaviaturi). Upoštevaj zakonitost vseh durovih lestvic – torej da si razdalje med toni sledijo ena-ena-pol-ena-ena-ena-pol. Tako ugotoviš, da si v G durovi lestvici toni sledijo G-A-H-C-D-E-Fis-G. Če želiš pesmico iz C dura prestaviti v G dur, preveri, kakšna je razdalja med noto C in G – torej iz Cja greš za štiri note naprej, da prideš do G-ja. Vse note si zamenjaj na ta način in zraven upoštevaj, da ima G dur Fis namesto F. C=G, D=A, E=H, F=C, G=D, A=E, H=Fis, C=G.
Pesmico Kuža pazi v C duru zaigraš: C C C C D D D D E E D D C C C. V G duru pa: G G G G A A A A H H A A G G G. Pri tej pesmici se melodija začne na prvem tonu lestvice – to ni pravilo. Pesmica v C duru se lahko začne na katerem koli tonu iz lestvice (CDEFGAHC).
bom vprašal drugače
poznam osnove in vem katera je katera tipka c d e f g a h c ena oktava brez višpajev je to c dur lestvica od tu dalje ne kapiram nilč kljub tvoji razlagi namreč
imamo pesem recimo note c e g h c d g f v c dur lestvici in to zaigramo
pol pa tem istih notam dodamo spredajh tri višaje kar pomeni a dur oboje v 4 4 taktu KAJ TO PRAKTIČNO POMENI
da smo te note premaknili za x črtovij višje ali kaj in da ne pišemo tistih pomožnih črt smo jih pustili v istem zaporednju in natančno isto v istih lokacijah kot tiste v c duru zdraven spredaj pa dali tri višaje, kar pomeni, da so dejansko višje za KOLIKO
[/quote]
Torej, imaš te note v C duru: c e g h c d g f.
Iste note boš v A duru zaigral: cis e gis h cis d gis fis.
Nič jih ne premikaš gor dol, samo tiste tone, ki so določeni za zvišat, moraš igrati pol tona više. To ponavadi pomeni črno tipko desno od tona. Če pa tam črna tipka manjka, udariš najbližjo belo desno od tona.
hvala. dva vprašanja za začetek počakam na odgovor.
zakaj bi jaz želel zaigrati kuža pazi v čem drugem kot v c duru. ali zato, da je pač drugače melodično, kot so različni avtomobili, eden ima rad pporšeja, drugi pa mercedeza.
pesmico kuža pazi v c duru začneš na c hkrati pa si rekla, da jo lahko začneš na kateremkoli tonu, kaj jo pol lahko začnem na d in kakšna bi bila razlika, ogromna kajneda. ne razumem. zakaj mora biti neka pesmica v g duru začeta na g, ALI TO POMENI NOTNO ZAČETA N G ALI KLAVIATURNO.kako veš IZ NOT ki jih preneseš na kalviaturo, KJE NA PODLAGI ZAPISANE NOTE ZAČNEM IGRATI NA KALVIATURI TOČNO NA DOLOČENI TIPKI, vem kje je tipka c1 na sredini pred prvima dvema poltonoma črnima na beli tipki
Torej, imaš te note v C duru: c e g h c d g f.
Iste note boš v A duru zaigral: cis e gis h cis d gis fis.
Nič jih ne premikaš gor dol, samo tiste tone, ki so določeni za zvišat, moraš igrati pol tona više. To ponavadi pomeni črno tipko desno od tona. Če pa tam črna tipka manjka, udariš najbližjo belo desno od tona.
[/quote]da še tebe vprašam, ali je potem to pravilo, ki to niti ni, kje začneš igrati note definirano zaradi klaviature kje začnem igrati. vso imenjajo te lestvice nobven pa ne pove ZKLAJA OBSTAJAJO TE LESTVICE, A ZARADI RAZLIČNIH NAPEVOV , PAČ VARIACIJ kot sem vprašal že zgoraj
in še eno v prašan je predno spet pozabim, imamo več oktav me dnjimi je 8 tonov razlike peč cela lestvica, kakor jaz razumem lahko že z višaji in nižaji višimo in nižamo tone torej tudi oktavo , oz seveda tudi z noto samo, nota c1 je spodaj na prvi pomožni črti nota c naslednja pa je v skladu s FACE na praznem prostoru med četrto in peto notnico, kar je oktava višje, ali to prav razumem, se špravi s ena klaviaturi pomakneš za 8 tipk v desno z desno roko v violinskem ključu, in tu je sedaj problem ki ga ne uspem zaštekati recimo nota c1 na sredini zaihrana v a duru je torej KJE v not nem črtovju in kje n klaviaturi
Vse je isto na klaviaturi v katerikoli lestvici. Ista oznaka v črtovju je vedno ista tipka. S tem, da ti pač označbe na začetku povejo, da moraš upoštevati predznak vsakič (razen če seveda ni razvezaja). Ampak ne glede na to, ali lestvica nima nobenih višajev ali ima enega ali dva ali pet, bo npr. Gis1 na klaviaturi vedno na istem mestu. Poenostavljeno rečeno, ti v bistvu ne rabiš niti vedet, kako se lestvica imenuje, samo znaki ti dajo dovolj informacij, da zaigraš. Tako kot ne rabiš poznati naslova ali zvrsti knjige, da jo lahko bereš (je pa fajn in je na koncu lažje, ko poznaš poleg črk še nekaj druge teorije). Glede violinskega in basovskega ključa se gre pa samo za zapis, ker je pač tak dogovor, da nimamo desetih pomožnih črt in da ima notno črtovje pač pet črt. Zakaj bi hotel zaigrati skladbo v drugi lestvici – mogoče iz firbca, mogoče ker se ti lepše sliši, mogoče, ker bi rad višje ali nižje pel in ni treba, da izbiraš samo npr. med c1 in c2, ampak lahko isto melodijo zapoješ recimo tri tone višje (npr. namesto c1 e1). Ali pa hočeš, da zbor poje samo soprane ali da poje večglasno in dodaš razne akorde, terco, kvinto itd. Brez upoštevanja enakih razmerij, lestvic, teorije bilo blazno težko to “prevesti” in skomponirati.
Vse je isto na klaviaturi v katerikoli lestvici. Ista oznaka v črtovju je vedno ista tipka. S tem, da ti pač označbe na začetku povejo, da moraš upoštevati predznak vsakič (razen če seveda ni razvezaja). Ampak ne glede na to, ali lestvica nima nobenih višajev ali ima enega ali dva ali pet, bo npr. Gis1 na klaviaturi vedno na istem mestu. Poenostavljeno rečeno, ti v bistvu ne rabiš niti vedet, kako se lestvica imenuje, samo znaki ti dajo dovolj informacij, da zaigraš. Tako kot ne rabiš poznati naslova ali zvrsti knjige, da jo lahko bereš (je pa fajn in je na koncu lažje, ko poznaš poleg črk še nekaj druge teorije). Glede violinskega in basovskega ključa se gre pa samo za zapis, ker je pač tak dogovor, da nimamo desetih pomožnih črt in da ima notno črtovje pač pet črt. Zakaj bi hotel zaigrati skladbo v drugi lestvici – mogoče iz firbca, mogoče ker se ti lepše sliši, mogoče, ker bi rad višje ali nižje pel in ni treba, da izbiraš samo npr. med c1 in c2, ampak lahko isto melodijo zapoješ recimo tri tone višje (npr. namesto c1 e1). Ali pa hočeš, da zbor poje samo soprane ali da poje večglasno in dodaš razne akorde, terco, kvinto itd. Brez upoštevanja enakih razmerij, lestvic, teorije bilo blazno težko to “prevesti” in skomponirati.
[/quote]
Pardon, e1 je v bistvu dva tona višje. F1 bi bil dva tona in pol višje, fis1 pa tri tone višje od c1.
Vse je isto na klaviaturi v katerikoli lestvici. Ista oznaka v črtovju je vedno ista tipka. S tem, da ti pač označbe na začetku povejo, da moraš upoštevati predznak vsakič (razen če seveda ni razvezaja). Ampak ne glede na to, ali lestvica nima nobenih višajev ali ima enega ali dva ali pet, bo npr. Gis1 na klaviaturi vedno na istem mestu. Poenostavljeno rečeno, ti v bistvu ne rabiš niti vedet, kako se lestvica imenuje, samo znaki ti dajo dovolj informacij, da zaigraš. Tako kot ne rabiš poznati naslova ali zvrsti knjige, da jo lahko bereš (je pa fajn in je na koncu lažje, ko poznaš poleg črk še nekaj druge teorije). Glede violinskega in basovskega ključa se gre pa samo za zapis, ker je pač tak dogovor, da nimamo desetih pomožnih črt in da ima notno črtovje pač pet črt. Zakaj bi hotel zaigrati skladbo v drugi lestvici – mogoče iz firbca, mogoče ker se ti lepše sliši, mogoče, ker bi rad višje ali nižje pel in ni treba, da izbiraš samo npr. med c1 in c2, ampak lahko isto melodijo zapoješ recimo tri tone višje (npr. namesto c1 e1). Ali pa hočeš, da zbor poje samo soprane ali da poje večglasno in dodaš razne akorde, terco, kvinto itd. Brez upoštevanja enakih razmerij, lestvic, teorije bilo blazno težko to “prevesti” in skomponirati.
[/quote]aja višaji innižaji so ZA VMES MED OKTAVO, c1 in c2 sta ena oktava, če pa hočeš vmes med oktavo malo višje ali nižje pa imaš višaje nižaje in da seohranijo isti intervali med notami toni in poltoni, pa zadeva preide v fise cise dese
zdej pa naslednje vprašanje razlika med c dur gdur je koliko tonov razlika med g in d d u r je razlika med d in a du r je
Mislim, da je tvoj osnovni problem pri razumevanju glasbe, da si se je lotil z napačnega konca.
Namreč, najprej je bila glasba – zapeta ali zaigrana. Torej izvedena. Šele kasneje so začeli ugotavljati, kako te različne melodije zapisati, in tako je nastal notni zapis.
Ko ti nekaj zapoješ, proizvajaš različne tone. Torej proizvajaš zvoke, ki imajo različne višine.
Če nekaj zaigraš na klavir, ravno tako proizvajaš zvoke, ki imajo različne višine. Vsaka tipka na klavirju (tako črna kot bela), proizvede zvok na neki višini. In sicer so na klaviaturi ti toni urejeni tako, da najnižji ton proizvede skrajno leva tipka na klaviaturi. Potem si pa ostali toni sledijo po višino od najnižjega na levi, vse do najvišjega, ki ga prizvede najbolj desna tipka na klaviaturi.
Za klaviaturo velja:
Ena tipka = en določen ton.
Vsaka tipka zaigra svoj, specifičen ton. Torej ne moreš enega tona zaigrati na dveh različnih tipkah, ker se vsaka drugače oglasi.
Tipke si od leve proti desni sledijo po vrsti od najnižje do najvišje.
Vsak ton ima svoje ime.
Med sosednjima tipkama je interval vedno pol tona. Sosednji tipki sta lahko bela in črna ali pa dve beli (to je med e in f ter med h in c).
Na klaviaturi zaigraj ton c1. Ta ton je vedno c1 in zveni popolnoma enako tako v basovskem kot tudi v violinskem ključu. Edina razlika je, kje točno ga v posameznem glasbenem ključu zapišemo na notnem črtovju.
Zakaj sploh imamo violinski in basovski (ter še ostale ključe)? Zato, ker z njihovo pomočjo lahko jasno zapišemo tako visoke kot tudi nizke tone z uporabo popolnoma enakega notnega črtovja.
Zelo enostavna razlaga tega je primer petja. Recimo moški z nizkim glasom lahko zapoje mnogo nižje tone od sopranistke. Ona lahko zapoje tone, ki jih basist ne more, ker so zanj previsoki. Nasprotno pa basist lahko zapoje nizke tone, ki jih sopranistka ne more.
Na enak način se tudi glabeni inštrumenti med seboj razlikujejo v tem, kako visoke tone lahko proizvedejo in katerih ne morejo. Na primer najnižji ton na prečni flavti je c1, medtem ko je najnižji ton, ki ga lahko zaigraš s čelom, kar 2 oktavi nižji.
Violinski ključ uporabiš takrat, ko želiš zapisati večino tonov, ki so relativno visoki. c1 v violinskem ključu se zato nahaja nizko na notnem črtovju, da imaš potem še veliko “prostora” za zapisovanje višjih tonov na višje ležečih mestih v notmen črtovju. Namreč zapis v notnem črtovju je tak, da so nižji toni zapisani nižje v notnem črtovju, višji pa višje.
Če želiš zapisati znatno nižji ton, imaš pa problem, ker enostavno nimaš prostora, da bi ta ton lahko na nek jasno berljiv način zapisal v violinskem ključu. To so potem glasbeniki rešili tako, da so enostavno spredaj dali drug ključ in na novo definirali, kje leži posamezni ton v tistem ključu. Na ta način so lahko jasno zapisali tudi nižje tone.
Je sedaj to bolj jasno? Res ti priporočam, da odpreš virtualno klaviaturo in notni zapis študiraš skupaj z dejanskim igranjem na klaviaturo. Namreč v glasbeni šoli se nihče ne uči samo teorije, ampak z igranjem inštrumenta dojameš, kako se glasba in toni slišijo, glasbena teorija je pa potem samo teoretična razlaga teh fenomenov in zvokov, ki jih ti že iz prakse poznaš.
Mislim, da je tvoj osnovni problem pri razumevanju glasbe, da si se je lotil z napačnega konca.
Namreč, najprej je bila glasba – zapeta ali zaigrana. Torej izvedena. Šele kasneje so začeli ugotavljati, kako te različne melodije zapisati, in tako je nastal notni zapis.
Ko ti nekaj zapoješ, proizvajaš različne tone. Torej proizvajaš zvoke, ki imajo različne višine.
Če nekaj zaigraš na klavir, ravno tako proizvajaš zvoke, ki imajo različne višine. Vsaka tipka na klavirju (tako črna kot bela), proizvede zvok na neki višini. In sicer so na klaviaturi ti toni urejeni tako, da najnižji ton proizvede skrajno leva tipka na klaviaturi. Potem si pa ostali toni sledijo po višino od najnižjega na levi, vse do najvišjega, ki ga prizvede najbolj desna tipka na klaviaturi.
Za klaviaturo velja:
Ena tipka = en določen ton.
Vsaka tipka zaigra svoj, specifičen ton. Torej ne moreš enega tona zaigrati na dveh različnih tipkah, ker se vsaka drugače oglasi.
Tipke si od leve proti desni sledijo po vrsti od najnižje do najvišje.
Vsak ton ima svoje ime.
Med sosednjima tipkama je interval vedno pol tona. Sosednji tipki sta lahko bela in črna ali pa dve beli (to je med e in f ter med h in c).
Na klaviaturi zaigraj ton c1. Ta ton je vedno c1 in zveni popolnoma enako tako v basovskem kot tudi v violinskem ključu. Edina razlika je, kje točno ga v posameznem glasbenem ključu zapišemo na notnem črtovju.
Zakaj sploh imamo violinski in basovski (ter še ostale ključe)? Zato, ker z njihovo pomočjo lahko jasno zapišemo tako visoke kot tudi nizke tone z uporabo popolnoma enakega notnega črtovja.
Zelo enostavna razlaga tega je primer petja. Recimo moški z nizkim glasom lahko zapoje mnogo nižje tone od sopranistke. Ona lahko zapoje tone, ki jih basist ne more, ker so zanj previsoki. Nasprotno pa basist lahko zapoje nizke tone, ki jih sopranistka ne more.
Na enak način se tudi glabeni inštrumenti med seboj razlikujejo v tem, kako visoke tone lahko proizvedejo in katerih ne morejo. Na primer najnižji ton na prečni flavti je c1, medtem ko je najnižji ton, ki ga lahko zaigraš s čelom, kar 2 oktavi nižji.
Violinski ključ uporabiš takrat, ko želiš zapisati večino tonov, ki so relativno visoki. c1 v violinskem ključu se zato nahaja nizko na notnem črtovju, da imaš potem še veliko “prostora” za zapisovanje višjih tonov na višje ležečih mestih v notmen črtovju. Namreč zapis v notnem črtovju je tak, da so nižji toni zapisani nižje v notnem črtovju, višji pa višje.
Če želiš zapisati znatno nižji ton, imaš pa problem, ker enostavno nimaš prostora, da bi ta ton lahko na nek jasno berljiv način zapisal v violinskem ključu. To so potem glasbeniki rešili tako, da so enostavno spredaj dali drug ključ in na novo definirali, kje leži posamezni ton v tistem ključu. Na ta način so lahko jasno zapisali tudi nižje tone.
Je sedaj to bolj jasno? Res ti priporočam, da odpreš virtualno klaviaturo in notni zapis študiraš skupaj z dejanskim igranjem na klaviaturo. Namreč v glasbeni šoli se nihče ne uči samo teorije, ampak z igranjem inštrumenta dojameš, kako se glasba in toni slišijo, glasbena teorija je pa potem samo teoretična razlaga teh fenomenov in zvokov, ki jih ti že iz prakse poznaš.
[/quote]to si pa odlično napisala, si moram shranit. imam klaviaturo yamaha, sem jo prvič uporabil. zato bi šel sedaj na praktična vprašanja. kako naj si zapomnim te note ker ko jaz noto vidim rabim ogromno časa da zaštekam sploh katera je to, in pol še kok je dolga pa mogoče višaji pa vse ostalo meni je to nemmogpče, pol pa igrat s pravimi prsti pa desno roko pol pa še levo pa to je za ponort težko,kakšen praktičen nasvet. a to igrate vi ki se spoznate na to, glasbeniki, igrate po notah prec prvič ko vidiš en notni zapisa pa že igraš ko virutoz ali kako
to si pa odlično napisala, si moram shranit. imam klaviaturo yamaha, sem jo prvič uporabil. zato bi šel sedaj na praktična vprašanja. kako naj si zapomnim te note ker ko jaz noto vidim rabim ogromno časa da zaštekam sploh katera je to, in pol še kok je dolga pa mogoče višaji pa vse ostalo meni je to nemmogpče, pol pa igrat s pravimi prsti pa desno roko pol pa še levo pa to je za ponort težko,kakšen praktičen nasvet. a to igrate vi ki se spoznate na to, glasbeniki, igrate po notah prec prvič ko vidiš en notni zapisa pa že igraš ko virutoz ali kako
[/quote]
Začneš zelo počasi. Ne dolgo časa naenkrat, ampak redno. Recimo vsak dan 10 min. Če želiš več, raje dvakrat po 10 min z vmesnim nekaj urnim premorom kot 20 min naenkrat.
Učenje inštrumenta se vedno začne z učenjem pravilne tehnike igranja. Pravilna tehnika ti namreč omogoča, da kasneje, ko je za to pravi čas, lahko igraš tudi zahtevne in hitre skladbe. Z nepravilno tehniko, tega ne moreš, iz inštrumenta ne spraviš optimalnega (jasnega, lepega) zvoka, lahko zaradi napačne drže (vsiljenega položaja telesa) pride do bolečin, ti tak položaj ne omogoča večurnega igranja itd.
Zaradi vsega je zelo priporočljivo, da se učenja inštrumenta lotiš pod ustreznim strokovnim vodstvom, oz. vsaj s pomočjo nekoga, ki ti zna kaj pokazati in te popraviti.
Recimo učenje klavirja se začne s pravilno držo rok, pravilnim načinom pritiskanja tipk. Začetniške vadnice so polne zelo enostavnih skladb, v zelo majhnem razponu in z majhnim številom različnih tonov in z zelo enostavnim ritmom. To so skladbice v stilu pesmic Kuža pazi, Rastla je jelka, Marko skače in podobne. S temi skladbicami vadiš uporabo prstov, poudarjene in nepudarjene dobe, ritem in se naučiš prebrati tistih prvih nekaj not na notnem črtovju. Ko to usvojiš, pa nadaljuješ z naslednjo skadbico v knjigi/vadnici.
Učenje inštrumenta je proces, ki poteka postopoma in ga ne moreš prehiteti. Namreč tvoje telo potrebuje nekaj časa, da usvoji pravilne gibe. Tudi tvoji možgani potrebujejo kar nekaj časa, da se navadijo branja not. Sčasoma pa vse to postane samoumevno.
Učenje inštrumenta je približno taka veščina kot učenje vožnje avtomobila. Sprva moraš ramišljati o vsaki stvari, sčasoma pa praktično avtomatično reagiraš na zunanje dražljaje.
Učenje branja not je pa čisto enak proces kot učenje branja besedila. Sprva moraš razmišljati, kaj pomeni katera črka, potem jih počasi skupaj sestavljaš v besede, kot tekoči bralec se pa s tem sploh ne ukvarjaš, ker samo pogledaš besedo in razumeš, kaj pomeni. Z notami je popolnoma enako. Sprva se malo matraš in redno vsak dan bereš, ko enkrat veščino usvojiš, pa branje not poteka bolj kot ne avtomatično in tekoče.
Z vajo se glasbeniku tudi čisto nezavedno/avtomatično začne povezavati to, katera nota pomeni katero tipko/prijem/kombinacijo gibov na izbranem inštrumentu in mu tudi za to “logistiko” ni treba namenjati posebne pozornosti.
Začneš zelo počasi. Ne dolgo časa naenkrat, ampak redno. Recimo vsak dan 10 min. Če želiš več, raje dvakrat po 10 min z vmesnim nekaj urnim premorom kot 20 min naenkrat.
Učenje inštrumenta se vedno začne z učenjem pravilne tehnike igranja. Pravilna tehnika ti namreč omogoča, da kasneje, ko je za to pravi čas, lahko igraš tudi zahtevne in hitre skladbe. Z nepravilno tehniko, tega ne moreš, iz inštrumenta ne spraviš optimalnega (jasnega, lepega) zvoka, lahko zaradi napačne drže (vsiljenega položaja telesa) pride do bolečin, ti tak položaj ne omogoča večurnega igranja itd.
Zaradi vsega je zelo priporočljivo, da se učenja inštrumenta lotiš pod ustreznim strokovnim vodstvom, oz. vsaj s pomočjo nekoga, ki ti zna kaj pokazati in te popraviti.
Recimo učenje klavirja se začne s pravilno držo rok, pravilnim načinom pritiskanja tipk. Začetniške vadnice so polne zelo enostavnih skladb, v zelo majhnem razponu in z majhnim številom različnih tonov in z zelo enostavnim ritmom. To so skladbice v stilu pesmic Kuža pazi, Rastla je jelka, Marko skače in podobne. S temi skladbicami vadiš uporabo prstov, poudarjene in nepudarjene dobe, ritem in se naučiš prebrati tistih prvih nekaj not na notnem črtovju. Ko to usvojiš, pa nadaljuješ z naslednjo skadbico v knjigi/vadnici.
Učenje inštrumenta je proces, ki poteka postopoma in ga ne moreš prehiteti. Namreč tvoje telo potrebuje nekaj časa, da usvoji pravilne gibe. Tudi tvoji možgani potrebujejo kar nekaj časa, da se navadijo branja not. Sčasoma pa vse to postane samoumevno.
Učenje inštrumenta je približno taka veščina kot učenje vožnje avtomobila. Sprva moraš ramišljati o vsaki stvari, sčasoma pa praktično avtomatično reagiraš na zunanje dražljaje.
Učenje branja not je pa čisto enak proces kot učenje branja besedila. Sprva moraš razmišljati, kaj pomeni katera črka, potem jih počasi skupaj sestavljaš v besede, kot tekoči bralec se pa s tem sploh ne ukvarjaš, ker samo pogledaš besedo in razumeš, kaj pomeni. Z notami je popolnoma enako. Sprva se malo matraš in redno vsak dan bereš, ko enkrat veščino usvojiš, pa branje not poteka bolj kot ne avtomatično in tekoče.
Z vajo se glasbeniku tudi čisto nezavedno/avtomatično začne povezavati to, katera nota pomeni katero tipko/prijem/kombinacijo gibov na izbranem inštrumentu in mu tudi za to “logistiko” ni treba namenjati posebne pozornosti.
[/quote]uf ti pa obvladaš tole pa na enostaven in razumljiv način vse napišeš. grem naprej, pri praksi me zanima naslednje. ko grem po knjigi za vsak akord pesmico lestvico piše kateri prst uporabiš,kaj memoti in ne razumem. recimo čist na začetku c dur lahko c e g akord kot veš, zaigraš na tri načine prvi c palec e sredinec g mezinec, ko narediš obrate tega akorda prvega in drugega, pa menjaš prste, kakšno in kje je potem pravilo, katere prste za katero noto uporabiš izven teh akordov, recimo v eni skladbi, a to določiš sam, ali je to tista avtomatika ki pride s časom,ker če logično premisliš vska pesem ima svoje note in torej povsem svojo razporeditev kaj boš pritisnil s katerim prstom. kakšno je pravilo to je zdaj tisto kar me najbolj moti in ne razumem. in še to smisel igranja lestvic je najbrž v izpopolnitvi tehnike in treniranja prstov druge uporabne vrednosti ne vidim, saj nikoli ne ighraš nobene melodije po lestvici
uf ti pa obvladaš tole pa na enostaven in razumljiv način vse napišeš. grem naprej, pri praksi me zanima naslednje. ko grem po knjigi za vsak akord pesmico lestvico piše kateri prst uporabiš,kaj memoti in ne razumem. recimo čist na začetku c dur lahko c e g akord kot veš, zaigraš na tri načine prvi c palec e sredinec g mezinec, ko narediš obrate tega akorda prvega in drugega, pa menjaš prste, kakšno in kje je potem pravilo, katere prste za katero noto uporabiš izven teh akordov, recimo v eni skladbi, a to določiš sam, ali je to tista avtomatika ki pride s časom,ker če logično premisliš vska pesem ima svoje note in torej povsem svojo razporeditev kaj boš pritisnil s katerim prstom. kakšno je pravilo to je zdaj tisto kar me najbolj moti in ne razumem. in še to smisel igranja lestvic je najbrž v izpopolnitvi tehnike in treniranja prstov druge uporabne vrednosti ne vidim, saj nikoli ne ighraš nobene melodije po lestvici
[/quote]uf ti pa obvladaš tole pa na enostaven in razumljiv način vse napišeš. grem naprej, pri praksi me zanima naslednje. ko grem po knjigi za vsak akord pesmico lestvico piše kateri prst uporabiš,kaj memoti in ne razumem. recimo čist na začetku c dur lahko c e g akord kot veš, zaigraš na tri načine prvi c palec e sredinec g mezinec, ko narediš obrate tega akorda prvega in drugega, pa menjaš prste, kakšno in kje je potem pravilo, katere prste za katero noto uporabiš izven teh akordov, recimo v eni skladbi, a to določiš sam, ali je to tista avtomatika ki pride s časom,ker če logično premisliš vska pesem ima svoje note in torej povsem svojo razporeditev kaj boš pritisnil s katerim prstom. kakšno je pravilo to je zdaj tisto kar me najbolj moti in ne razumem. in še to smisel igranja lestvic je najbrž v izpopolnitvi tehnike in treniranja prstov druge uporabne vrednosti ne vidim, saj nikoli ne ighraš nobene melodije po lestvici
[/quote]
Tisa res super piše, vsaka čast za njen trud.
Da se še jaz malo javim in ti odgovorim na vprašanje o prstnih redih… Lestvice imajo pri klavirju točno določen vrstni red. Smisel lestvic je res preigravanje in treniranje prstov, da lahko potem brez problema tekoče igraš tudi zahtevne skladbe. Ponavadi imajo skladbe napisane tudi prstni red, ki je najbolj optimalen za lepo zaigrat določeno glasbeno frazo. Sploh v klasični glasbi imaš take prstne rede že v naprej napisane. Zgodi se celo, da pri isti skladbi dveh različnih izdajateljev not, najdeš zapisane malo drugačne prstne rede. Zato se ti tudi ni treba držati teh napisanih redov kot pijanec plota, lahko da tvoji roki paše kak drugačen prstni red, ker imaš npr krajše ali daljše prste… en osnoven red je, ampak s preizkušanjem lahko tudi sam ugotoviš, kakšen prstni red boš uporabil za določeno frazo. Prsti pri klavirju so poimenovani od 1 do 5. 1 je palec, 2 kazalec…itd…5 mezinec.
C durovo lestvico moraš zaigrat s takim prstnim redom, da ne prekineš melodije. Ker ima 8 tonov, ti pa nimaš 8 prstov, moraš zdaj nekaj narediti. Torej igraš prve tri tone s 1, 2, 3 prsti, nato podložiš palec pod ostale prste in zaigraš z njim naslednjo noto in potem do konca lestvice normalno nadaljuješ z 2, 3, 4 in 5 prstom. Nazaj pa greš od 5 do 1 prsta in potem sredinec pelješ nad palec in zaigraš preostale tri tone lestvice s 3, 2, 1 prstom.
Z levo roko gre obratno. Začneš s 5 prstom, igraš do palca, nato nadaljuješ s sredincem. Nazaj pa spet po prvih treh tonih podložiš palec in odigraš lestvico do konca.
Vadi z vsako roko posebej, potem pa probaj z obema rokama naenkrat. To bo veselje, ko bo imela vsaka roka svoj prstni red in bodo to možgani morali procesirat in uskladit 
mislim, da ti bo to dober trening za par dni.
