Sem moški. Še nikoli v življenju nisem kuhal marmelade. Znam pa zadeve ki jih vidim okoli sebe, tudi razumeti. Zato mi je na temo marmelade smešno prepucavanje MONovk na dnu foruma, ki ima en sam cilj – uveljaviti svoj ego. Brez uporabe pameti. Pa pojdimo od začetka. Marmelado se pri nas v glavnem dela na dva različna načina:

1. Po tradicionalnem recepu se marmelada dosladka in kuha po več ur. V naših krajih na štedilniku ali pa v pekaču okoli 4 ure. Po tem receptu se da v marmelado relativno malo sladkorja. V naših krajih okoli četrt do pol kile sladkorja na kilo češpelj.

2. Po novejših receptih se marmelada kuha zelo kratek čas. Z dodanim pektinom, oziroma pripravki drugih imen, ki pa ravno tako vsebujejo pretežno le pektin. Po tem receptu se da v marmelado veliko več sladkorja, kot po prvem. V naših krajih okoli tričetrt kile sladkorja na kilo češpelj.

Sedaj se začne med vami vojna, kako je ena marmelada preveč pocukrana in zato človeku škodi, pa kako je pektin ena sama kemija ki škodi še bolj itd. V resnici gre pa približno takole:

1. Po prvem receptu zaradi ekstremno dolgega časa kuhanja iz mase izpari ogromno vode. Tako se količina mase dobesedno prepolovi. Če smo torej zmešali pol kile sladkorja in kilo češpelj, pol kilograma češpelj pa je med kuhanjem izparelo (voda), nam na koncu ostane masa, ki ima razmerje sladkor/češplje enak 1:1.

2. Po drugem receptu damo tričetrt kile sladkorja na kilo češpelj. Zaradi bistveno krajšega kuhanja izpari zelo malo vode. V končni masi torej ostane tričetrt kile sladkorja in tričetrt kile češpelj. Masa ima torej razmerje sladkor/češplje spet enak 1:1.

Ali po domače – po obeh receptih dobimo na koncu približno enako koncentracijo sladkorja v marmeladi. Razlika je samo v tem, da dobimo po prvem receptu polovično količino relativno čvrste marmelade (ker vsebuje malo vode), po drugem pa približno količino ki je enaka začetni pred kuhanjem (skoraj 2x več, kot po prvem receptu) bolj redke marmelade (ker vsebuje originaono vodo). Torej gre samo še za stvar okusa, kdo ima raje trdo in kdo mehko marmelado in za namen uporabe. Na palačinkah je definitivno boljša mehka, v krofih pa čvrstejša, da je testo preveč ne vpije.

Še nekaj besed o pektinu. Spet ga lomite na celi fronti. Pektin ni nikakršna umetna kemikalija. Še manj pa je škodljiv. Pektin namreč izvira iz sadja. Pektin ki ga kupite, pridobivajo iz stisnjenih jabolk in iz lupin citrusov (limone, pomaranče). Ker ga je tam pač največ. Je pa za pektin znanstveno dokazano, da zavira širjenje škodljivega holesterola in da zavira rast tumorjev. Torej je resnica ravno obratna od vaše “hišne znanosti”. Pektin je naravna, zdravju prijazna substanca. Če upoštevamo, da dolgotrajno kuhanje uniči večino vitaminov in koristnih snovi v sadju lahko sami izračunate, katera marmelada je bolj zdrava. Tista ki jo kuhamo kratek čas ali tista, ki jo kuhamo 4x dlje.

Pa lep pozdrav od nekuharja, ki pa nima možganov samo zaradi simetrične obtežitve glave Sedaj me pa požrite, do vaše popolne zmage :)))))

Hvala za to razlago.

Super, da vem,. ko me prime marmelado kuhat.
samo si se pa res poglobil in nam razložil na tak preprost način, da še jaz zastopim:)

Aleluja, in hvala bogu, da še obstajajo taki, ki razmišljajo. In se celo nekaj malega spoznajo na živilstvo.

Sem se sicer hotela oglasiti v spodnji temi s podobnim postom, pa se mi enostavno ni zdelo vredno, ker ko frči perje, ni prostora za argumente.

Sicer lepo in poučno raztolmačeno.
Pa vendar. Sedaj vzemi dve marmeladi narejeni na oba načina, ki sta narejeni z roko iste kuharice. Nato degustiraj in presodi. Presenečen boš.
Eno je pač zgolj teorija, nekaj drugega pa pokaže praksa.

Jadralec, ti si moraš nujno, čim prej omislit žensko. Ko tip začne obujat od mrtvih teme o marmeladi na pretežno ženskem forumu, je to znak, da je alarm že zdavnaj izzvenel.

In v čem je razlika?

In v čem je razlika?[/quote]

Razlika je v okusu. O teh pa se načeloma ne razpravlja. Sama imam hitro kuhano marmelado precej rajši kot tisto, ki se je kuhala 4 ure.

Drugače pa je hitro kuhana marmelada s pektinom svetlejše barve in bolj čutiš značilen okus po sadju.

Tista, ki pa se cmari 4 ure, pa je temnejša in bolj taka ‘vlečljiva’ značilen okus po sadju pa se kar malce razgubi, pridobiš pa neke druge okuse.

Res je, to je tudi stvar okusa. Pač, komu kaj bolj paše.

Torej ni jse čez 1. babičino varianto, da se v marmeladi “valjajo” svaljki olupkov sliv. Vendar ne meni, ne očetu, ne mami, ne babičini teti, sploh nikomur najboljše marmelaade ne uspe ponoviti. Govorimo o okusu.

Včasih naredimo marmelado 2., vendar dodam kar jabolka in ne čistega pektina. Posebej so uporabna v sadju, ki nekako ne gre skupaj oz. se težko strdi – kutina, hruška. Včasih za gostoto dodam malo ribeza, a preveč spremeni okus.

Torej uporabljam obe varjanti, ampak osebno mi je boljša pečena v pečici ali 4 urno mešanje obvezno na štedilniku na drva.

Kuhamo pa tudi zelenjavne marmelade (korenček, paradižnik), če to sploh je marmelada. Pa divje marmelade npr. iz črnega trna jerebike, šipka, tise (ne ni strupena, samo seman so), brin,azarole,drnulj,

Če nekaj ne gre skupaj, ker je prerdko, meni pa se mudi naribam jabolka, ampak preprosto ni isto. Še zmermom na vijam za 1.

Jaz sem za 4 urno marmelado iz nezmletih sliv, po možnosti narejeno v pečici.

Avtor in vsi ostali, 4urna je dobra za umret, ta hitra, pa glih tolk da je nekaj za na kruh.

Pa še to, zelo veliko pektina ima ribez, ki se tudi uporablja za zgoščevanje.

Mašina, kuham mermelade že štiridest let, pa nisem vedela, da je to pravzaprav matematična znanost.
Držim se starih receptov, me pa znanost nasmeji.

No, pa povej ta tvoj star recept. Ziher je marmelada v 10ih minutah fertik.