Gmajna….
Moja ti še sledi, dragi Sebi, zdaj sem v mrku … takem in drugačnem …. odštekana, odrezana, nezavestna ……
cmočka pa vseeno premorem dati! Čauči ! Se beriamo !
Ta hipec, mili moj, žal res ne moreš. Nekdo je name jezen in to moram rešiti sama. Ampak, hvala, ker si ponudil pomoč. Jo bom sprejela takoj,ko bo mogoče.
A ti sam vidiš, Seba, kok nas je…..jo! Petek je, ob 13. uri naj bi odšli proti domu, jaz pa še zmeri tuki, pa še eno uro, pol pa moram ke, pa od tam nazaj tja, pa od tam spet noter in pol po dveh urah ven in šele takrat, torej ob enih osmih zvečer, ko bom, upam, šla tudi na eno pijačko za ene pol ure, se bom šele odpravila proti domu in če bo sreča mila, tam ob ene desetih zvečer bom doma, pol pa bom spet čakala na “klic v sili”, sedla v avto, se odpeljala po romarje in če bo bog dal, bom ob ene pol treh ponoči morda pa lahko tudi malo zaspančkala. In ko se zjutraj zbudim, se ……….. oglasim, kaj pa ??????????
Čau seba, pa lepo praznuj/ta/te !!!
Cmoka tebi nazaj, kako postopat, ko je kdo jezen name, pa ne znam in nič mi ni jasno, kako ravnati ! To me bolj boli, kot jezi. Če bi bila jezna, bi že jeza naredila svoje, če pa boli, pa …… samo boli ! A kot vse drugo,bo tudi ta nevihta mimo, v to verjamem in to me nekako peha naprej!