Gorenjska idila
Ponoči zapade meter snega.
Župnik in kaplan gledata skozi okno farovža proti nekaj deset metrov
oddaljeni cerkvi. Imela sta tudi lep razgled na vasico, kjer so kmetje z
vso vnemo s traktorji plužili ceste, dvorišča, pešpoti,….
Kljub njihovi veliki zagnanosti se nihče ni spomnil, da bi odplužil tistih
nekaj deset metrov, ki so ločili župnika in kaplana od cerkve. Tako sta
bila oba primorana poprijeti za lopati in si po velikih mukah le utreti
pot do cerkve.
Naslednji dan pri maši je župnik želel potrkati na vest faranov, da se
naslednjič ne bi zopet ponovila ista zgodba.
In jih je nagovoril s prižnice :
“Dragi farani!
Kot veste nam je včeraj sneg prekril vasico z meter
debelo snežno odejo.
Medtem, ko ste vi s traktorji orali ceste, dvorišča in pešpoti sva ga
midva s kaplanom metala na roke…”