Gradnja hiše- res tako stresno?
Kupila sva parcelo, sedaj urejava papirje.
Vsak s komer govoriva, se prime za glavo in rece: “dobra sta”. Zakaj?? Je res tako stresno?
Kateri del se vam je zdel nujhujsi?
Nama se ne mudi prevec, imava stanovanje, otroci so se majhni… vidim, da je sicer cel kup tezav ze na zacetku- soglasja, pa birokracija in še več nje. Ampak hmm, kaj potem, ne vem a se zato splača sekirat?
Zelo odvisno, kako se tega lotiš, s kom imaš opravka in pod kakšnimi časovnimi in finančnimi roki delaš.
Midva se ravno zaradi takih horror zgodbic dolgo časa nisva želela spustiti v to. Ko sva ugotovila, da sicer do nepremičnine po najinih željah ne bova prišla, razen če je ne zgradiva, sva pač ugriznila v to in šla. Sva imela pa urejene finance in prej posvetila debelo leto načrtovanju, iskanju in rezervaciji primernih izvajalcev, izbiri in nakupu opreme in potem je šla gradnja praktično kot po maslu. Jasno, zmeraj te še kaj preseneti, ampak v primerjavi s tem, kar sva poslušala in še poslušava, ni bilo niti omembe vredno. Vrhunski izvajalci so ključ.
Odvisno kako delas, za obicajnega cloveka pa jasno, da je stresno. Za samo, ce hodis v sluzbu, skrbis za male otroke in ob tem usklajujes mojstre, izbiras ploscice, pohistvo, se menis s partnerjem kaj bi kako bi …
Ce pa kupis nekaj kar je na trgu na kljuc je pa spet drugace, se vedno ne nujno brez stresa …
Velika razlika je, ko imas ob sebi nekoga, ki se spozna ali pa sta dva, ki pojma nimata.
Tudi velika razlika je, ce imas doma se male otroke ali skrbis samo sam zase v casu gradnje.
Izbrala sem kvalitetnega izvajalca, ki ni naredil nic od nic, pa bi moral narediti in urediti vse! Vzela sem ga ravno zato, ker sem vedela, da nimam casa in da nimam pojma!
Groza!
Saj sem se v vsem tem casu ogromno naucila in bila je dobra zivljenjska izkusnja, ampak ja, je bil stres na stres z vsemi mojstri in s tem glavnim, ki bi v bistvu moral vse urejati!
Lani sta gradila prijatelja, oba gradbenika, pa sta tudi onadva naletela na tezave, a sta vsaj vedela, kako jih resevat.
Velika razlika je, ko imas ob sebi nekoga, ki se spozna ali pa sta dva, ki pojma nimata.
Tudi velika razlika je, ce imas doma se male otroke ali skrbis samo sam zase v casu gradnje.
Izbrala sem kvalitetnega izvajalca, ki ni naredil nic od nic, pa bi moral narediti in urediti vse! Vzela sem ga ravno zato, ker sem vedela, da nimam casa in da nimam pojma!
Groza!
Saj sem se v vsem tem casu ogromno naucila in bila je dobra zivljenjska izkusnja, ampak ja, je bil stres na stres z vsemi mojstri in s tem glavnim, ki bi v bistvu moral vse urejati!
Lani sta gradila prijatelja, oba gradbenika, pa sta tudi onadva naletela na tezave, a sta vsaj vedela, kako jih resevat.
[/quote]
Mi smo zgradili 2 hiši, najprej smo zase nato se za firmo in nikoli ni bilo nobenih težav
Pa ko smo gradili za firmo, so otroci že bili. Izvajalci pošteni, dobri, nobenih napak ne v prvi ne v drugi gradnji. Iskreno govorim.
Ni tako stresno, če imaš dovolj denarja.Če pa šparaš za vsako figo, je pa kriza.Majhni otroci rabijo starše, predvsem ČAS s starši.Ga bo dovolj?
V parih letih grejo otroci v šolo.
Potrebovali bodo podporo, pomoč in pogovor.ČAS s starši.Ga bosta imela?
Če so otroci predšolski, računajta, da je naslednjih 10 let za njuno rast in psihični razvoj najbolj pomembnih.
Ni tako stresno, če imaš dovolj denarja.Če pa šparaš za vsako figo, je pa kriza.Majhni otroci rabijo starše, predvsem ČAS s starši.Ga bo dovolj?
V parih letih grejo otroci v šolo.
Potrebovali bodo podporo, pomoč in pogovor.ČAS s starši.Ga bosta imela?
Če so otroci predšolski, računajta, da je naslednjih 10 let za njuno rast in psihični razvoj najbolj pomembnih.
[/quote]
Pa saj se danes ne gradi več, kot včasih, ko so ljudje tudi po 10 let pacali bajte skupaj! Še posebej, če gre za montažne hiše, pa tudi klasična gradnja gre ob dobrem načrtovanju in izvajalcih presenteljivo hitro lahko skozi. Nobene potrebe po dramatiziranju.
Pa saj se danes ne gradi več, kot včasih, ko so ljudje tudi po 10 let pacali bajte skupaj! Še posebej, če gre za montažne hiše, pa tudi klasična gradnja gre ob dobrem načrtovanju in izvajalcih presenteljivo hitro lahko skozi. Nobene potrebe po dramatiziranju.
[/quote]
Ne…vse odpade, če imàš na kupčku dovolj denarja…pridejo mojstri in naredijo.
Ni tako stresno, če imaš dovolj denarja.Če pa šparaš za vsako figo, je pa kriza.Majhni otroci rabijo starše, predvsem ČAS s starši.Ga bo dovolj?
V parih letih grejo otroci v šolo.
Potrebovali bodo podporo, pomoč in pogovor.ČAS s starši.Ga bosta imela?
Če so otroci predšolski, računajta, da je naslednjih 10 let za njuno rast in psihični razvoj najbolj pomembnih.
[/quote]
Ko sem napisala da bova gradila, nisem mislila, da bova jaz in moz zlagala cegle in cement.
Seveda bova najela ljudi, ki bodo to delali. Zato ne pricakujem, da bomo viseli na gradbiscu 10 let.
Za gradnjo moraš imeti veselje. Ko gledaš, kako nastaja nekaj novega, nekaj tvojega je to posebno veselje. Nikoli mi ni bilo odveč hoditi na gradbišče. Veliko smo delali tudi sami v smislu pospravljanja gradbišča, vnašanjem sprememb pri gradnji itd. Pa tudi veliko materiala sva premetala. Zraven sva imela dva majhna otroka. Domov smo hodili samo spat. Gradila sva dve hiši. Prvo smo prodali in naredili novo. To je bil moj najlepši čas. Na koncu se je končalo z ločitvijo in prodajo. Pa ne zaradi gradnje, bile so druge stvari.
Zgradili dve hiši. Otroci so bili majhni. Kaj naj rečem… Ja, je naporno in stresno. Nekoliko manj, če imaš finance za izdelavo hiše na ključ in se ti ni treba ukvarjati z organizacijo dela in iskanjem izvajalcev, pa vendarle moraš tudi v tem primeru imeti nadzor nad deli, da kdo česa ne zašuštra. Kvalitetni in zanesljivi izvajalci so ključ do uspeha. A jih je izjemno težko najti, saj so dobri zelo zasedeni, posledično se jih pa čaka in se ne držijo rokov, pri manj kvalitetnih imaš pa druge probleme. Pa še to: splača se vam pohiteti, saj je smisel velike hiše z velikim vrtom prav užitek otrok. Dokler so majhni, imajo veliko od hiše, potem pa vedno manj. Mi pa ni žal, da smo šli v gradnjo in se bova z možem najbrž še 1x odločila za to, ko otroci odrastejo (sanjava o manjši, pritlični hiški na ne preveliki, ravninski parceli (do max 800 m2), da bova na stara leta res samo uživala, ne pa neprestano delala v hiši in okoli nje).
Pri nas popolnoma isto prva bajta in otroci
prodaja
druga bajta v izdelavi jeba dobi celo bajto ona in me delno izplača
tretja bajta bo pa samo moja pa od nobenega drugega še najman pa od kakšne ženske.
[/quote]
ha ha ha ha
a te poznam?
ker poznam točno enega takega modela….
meni je bilo žal za čas, ki bi šel za gradnjo, ker nisva bila med najmlajšimi, pri 38 letih sva se odločila za družino. zato sva raje šla v nakup par let stare hiše.
je res, da ni točno tako, kot bi želel, ampak
– hiša je bila praktično nova (4 leta stara)
– okolica urejena – kar bi tudi pobralo ohoho denarja
No, takšen cilj imava tudi midva. Pred upokojitvijo zgraditi še eno, pritlično hišo za naju na stara leta. Na ne veliki parceli, ker je ne bova mogla vzdrževati.
Parcelo že imava.
Želiva si sicer manjšo hišo, a z večjim dnevno bivalnim prostorom, kjer bi bil prostor za veliko jedilno mizo. Že sedaj imamo veliko mizo, ampak otroci odraščajo, imeli bodo svoje družine in rada bi mizo za katero bomo lahko sedeli vsi.
Ostalih prostorov ne potrebujem velikih.
O družinski hiši sva začela razmišljati, ko sem zanosila z 2. otrokom.
Ko je bil 3. star 2 leti, starejša pa 5 in 7, smo se preselili v novo hišo.
Ja, bilo je stresno, ampak lepo.
Žal mi je samo, ker nismo bili v hiši že s prav majhnimi. Veliko lažje bi bilo hoditi ven, uživati na terasi..tako pa smo vse nosili po stopnicah.
Potem sem rodila še enega otroka in s tem je bilo res užitek živeti v hiši, ki je bila prilagojena družini.
Ampak danes so skoraj vsi otroci že skoraj odrasli, najstarejša je že 2. letnik fakultete.
Trenutno hiša pride še zelo prav in mi ni žal, da smo dejansko skoraj 6 let porabili za papirologijo, gradnjo.
Res pa je, da smo v hišo izlili srce, dušo. Hotela sva, da je vse popolno, v piko.
Saj je to v redu, ampak na koncu so to vseeno samo zidovi. Včasih ni potrebno toliko kompliciranja.
Fino je, če se tega zavedaš že pred in seveda med gradnjo.
Če bi gradili kasneje, ko so bili otroci že večji, bi zgradili manjšo hišo. Zagotovo.
Pridejo pa zdaj v času korone res vsi prostori zelo prav.
Npr. prej nama je bilo že skoraj žal za domačo sauno, fitnes, zdaj oboje pride zelo prav.
Potem sva že mislila, da sva pretiravala, ker imava oba z možem vsak svojo pisarno. No, sedaj to pride zelo prav.
Mož jo itak potrebuje zaradi službe, jaz sem jo potrebovala zaradi študija ob delu in službenih zadev, sedaj pa zaradi situacije to sploh zelo pride prav.
verjetno se najde kdo, pa vseeno mislim, da to ni glavni razlog… Sem imela priliko doživeti gradnjo poslovnih prostorov. Izvajalci so najprej vlili tlak, potem pa je prišel gospod delat centralno in cevi postavil na vrh tlaka. Potem so prišli montirat kovinsko ograjo na stopnišče, za njimi pa položit kamen na stopnice in ker je bila ograja prenizka, so vsaki stopnici odrezali rob, da je šlo pod ograjo. Investitorki se je skoraj utrgalo, ko je slučajno prišla pogledat in videla to šalabajzerstvo… Pa še par podobnih cvetk, ki so se pokazale kasneje – napačno narejen izhod v kanalizacijo, tako v wcju vedno smrdi, vsake toliko pa se zamaši cev in butne voda s fekalijami ven… pa montaža oken brez tesnil in avtomata za zapiranje vrat na zunanjo stran, da se vsak, ki hodi po ulici lahko obesi nanj. Je šlo res veliko živcev, da se je popravilo, ker izvajalci itak prelagajo krivdo na drugega in oni niso nič krivi… so popravili, kar se je dalo, ograjo na stopnišču so prišli dvignit, stopnice so pa kar zalepili odrezane koščke kamna na položene stopnice…
Gradnja hiše je gotovo projekt, ki zahteva veliko časa in volje, sploh če ne gradiš “na ključ” in že opremljene. Že samo ena renovacija kuhinje je zahtevna, da uskladiš vse priključke tako, da bo kuhnja nekaj let funkcionalna in ti ne bo žal, da si kaj pozabil… kaj šele če pride do kakšnih zamud pri dostavi ali montaži pohištva, če kakšen kos pozabijo ali ne ustreza in je treba spet čakati, da pridejo popraviti…. in tako za celo hišo…
Se globoko ne strinjam s tvojo izjavo zgoraj. Dobri izvajalci so res zasedeni, ampak je njihova lastnost tudi ta, da te ne nategujejo ne časovno in ne kako drugače. Govorim o najboljših. Ki jih tudi plačaš v nekajkratnikih najcenejših.
Mi smo gradili pod norimi pogoji, vsi so se morali zvrstiti kot domine in niti eden ni zatajil. Smo jih pa rezervirali po več kot pol leta vnaprej, to pa ja.
