Ok, razumela bi pri res kronični bolezni, kjer je treba redno spremljati ali dodajati kaka zdravila. In to pri mlajših otrocih.

Vse ostalo pa… dajte no.. otroci se morajo naučiti samostojnosti in prilagajanja. Iskreno – še pri pakiranjih nisem poleg.. samo potem greva po spisku in pove ali ima v torbi ali ne. Pa nikoli ni bilo nič narobe.

Ženska! A ti to resno??? Res da živimo v krutem svetu. Ampak v času naše mladosti ni bilo nič manj kruto. Pa nismo imeli očkov pa mamic uraven, ker pač ni bilo časa.   A si predstavljaš kako se bojo ostali otroci delali norca iz tvojega sina ker ga mamica varuje povsod? Vsi bojo sami in brez staršev samo za tvojega sinčka niso vzgojiteljice oziroma učiteljice dovolj dobre. Daj se zresni. Še ves učiteljski kader bo imel tvojega sinka za mamino mazo dokler bo hodil na to šolo.  Verjetno si ne predstavljaš kaj vse se bo govorilo o tvojem ubogem sinku.  Otrok se mora učiti samostojnosti od malega. Ti mu pri tem samo stojiš ob strani, da ve da ima starše za pogovor in da se na nekoga lahko zanese. Če greš zraven ga boš počasi vendar vztrajno delala invalida. A mu boš tudi punco našla??? Katera bo dovolj dobra zanj. Vendar on zanjo ne bo!!!

Vem da je malo kruto. Ampak pišem iz lastnih izkušenj. Pa še moj otrok je oseba z posebnimi potrebami. Tudi mora na tabor. Vsako leto. Mu kdaj ni da bi šel. Pride pa zmeraj vesel domov. Mi na konec pameti ne pride da bi sploh poklical, ali je dobro.  Sem se prisilil da vzgojiteljicami oziroma spremljevalkami zaupam. Imajo pa mojo številko in me lahko kadarkoli pokličejo.

Razmisli in vse dobro vam želim.

Na tak način se otroka ne uči in pripravlja na samostojno življenje, kar je tvoja naloga. Pretrgaj popkovino!

Tako smo mi.

Šole v naravi do 6.razreda.

Smo šli tudi vedno na športne priprave. V isti hotel, predvsem zaradi nočnih obhodov vse do 1.letnika.

Potem je šla sama, tudi nekoliko je tehnika napredovala, smo bili na vezi, ampak je lepo šlo.

Po 3.letniku gimnazije je šla samo  s prijateljico poleti na drugo celino.

V njenih mlajših letih pa nismo mogli, niti želeli obremeniti ne učiteljev, ne trenerjev.

Je pa res, da smo poskušali biti čim bolj neopazni, kar seveda ni mogoče, a vseeno. Smo pa res pustili učitelje, trenerje in ne podajali svojih mnenj o čemerkoli.

Moja hči, se bi pri teh letih pogreznila do središča zemlje, že če bi prišla ponjo na avtobusno postajo. Kaj šele to. V 5 razredu je sama brala. Pravljice? Ko je bila v mali šoli pri 6 pri tabornikih na taborjenju. Je sama od sebe prosila vodnike, če preberejo pravljico, in so jo celemu šotoru. Mene bi bolj skrbeli, vda tvoj otrok ne bo nikoli samostojen. In nikoli se ne bo naučil skrbet sam za sebe. To naj te skrbi raje.

Počasi bo moral začeti odraščat

Zraven kaaajjj? No jaz nisem imela nikogar, ki bi moje otroke pomagal pazit. Imela sem službo. Res sem bila utrujena in brez časa. V mali šoli sem lepo otroka dala, k tabornikom in pozabila na njega. Sploh nisem vedela, da je sama s pakirala knjige in organizirala, da so ji brali. Nikoli je nismo poklicala. Mala si je vse sama z rihtala in prosila vodnike za vse, kar ji je manjkalo.

Recimo mene je bolj skrbeli, da mene iz službe vržejo, ker nisem imela drugega varstva. To otroci čutijo in pač poskrbijo za sebe, ne glede na okolico. Glej, moji hčerki je vodnik celo hlače opral. Ni da ni. Pojdi raje k psihiatru, kot tja. Otroka bo sram do konca življenja. Ne uniči ga. Pogreznil se bo v središče zemlje. Jaz še poklicala nisem nič.

a ti si fukjena ali treniraš za fukjeno?

daj mu zizo do 8 razreda, budala zahojena, zato se otrok do 40 ne rešite…

Bolano

Tudi v primeru kroničnih bolezni se da vse lepo pogovoriti/razložiti učiteljem.

Hči je imela sošolko s sladkorno boleznijo tipa 1 in je mala že pri 6-tih letih obvladala svojo mašinco, ki jo je nosila ob pasu. Učitelji so jo nadzirali in ji pomagali in res nikoli ni šla v šolo v naravi s starši.

Do 8.razreda ste nadzirali kronične bolnike – madona, a čisto nič ne zaupate otrokom in učiteljem?

Upam, da je tole štos…

Me prav zabavajo take zgodbice. Čeprav, po drugi strani pa poznam primer, ko je mamica poslala svoje starše v bližino, kamor so šli otroci v šolo v naravi…. Jaz se pa samo sprašujem, kako se mora počutiti otrok, ko ga lahko 25 sošolcev dobi na piko, češ da je ˝mamin sin˝…

Bogi otrok, vsi se mu bodo smejali.

O moj bog. Bogi otrok! Blesava mama. Groza

O Bože kako bolano.Pa tvoj otrok ne bo nikoli samostojen.A ko bo starejši in se bo hotel dol dat  boš zraven, da mu boš napotke dajala.Nemorem verjeti kakšnega pacienta imaš in kako si posesivna,bolana v glavo.

Jaz sem mama 5 otrok od tega imam hčerko z diagnozo avtizem vedno so hodili v šolo naravi in v šolo samostojno samo mi starši si moramo dati to dopovedati da bo vse ok tudi na morje hodijo preko društev pa se imajo prav fajn brez mene pa lep preostanek večera

nekomu se je utrnila zamisel za zgodbico ob temi ki je bila Popu – otroci, vzgoja, samostojnost… eh bv

Če meniš, da ni zmožen iti sam, naj bo doma. Nimaš pravice posegati v delo spremljevalcev, mentorjev, drugih otrok in njihovih staršev, ki želijo izkušnjo samostojnosti.

Kaj se zdaj delate pametne, monkuzlje? Ko je govora o tujih otrocih, ste vse polne moraliziranja o samostojnosti, potem pa z vašimi hodite na informativne dneve po šolah, ker so petnajstletni otročiči še premajhni, da bi šli par kilometrov sami z avtobusom.

Domišljija nima meja. Zgodbo bo potrebno še malo dodelat. Ne deluje prepričljivo.

Pa saj res ne razumem… Se je naš planet začel sukati v napačno smer? Res me zanima, če je ta zapis šala ali resnično obstajajo takšni starši?? A ti trapa veš, da zelo škodiš svojemu sinu in to bo precej čutil v odrasli dobi, ker ne bo samostojen. No tukaj je dokaz, zakaj so mladostniki depresivni, naravnani samomorilsko …itd.  Ta fant ne bo nikoli samostojen in vprašaj se kaj bo z njim, ko tebe več ne bo. To kar delaš, je ogromna škoda zanj. Otrok mora kdaj pasti, mora kdaj tudi jokati, mora sam najti ravnovesje življenja. Ti mu tega ne dovoliš. Bojim se le, da ni prepozno. Sem imela občutek, da pišeš o fantu, ki ima manj kot 5 let.

Ne morem verjeti! Moja predšolska vnukinja je že dvakrat bila na letovanju z otroki iz vrtca brez vseh problemov. Sama sem bila večkrat z učenci v šoli v naravi, pa česa podobnega še nisem doživela. Toliko nezaupanja do vzgojiteljev, učiteljev! Za sina bi bilo bolje, da ostane doma, kot pa tak nadzor matere. Si predstavljate posmeh in norčevanje sošolcev? Res si ne predstavljam takega vmešavanja in nadzora staršev. Mislite, da tako ščitite otroka? Gotovo ne, na tak način ga delate le odvisnega, nezmožnega znajti se v drugih okoliščinah.

Upam da je provokacija, če ni si pa ti za v polje.

Mene več nič ne preseneti … Vse gre v franže.