Gutn moooooorgen
Moj ljubi Jani,
faks je taka mora in tak mlinski kamen, da
presneto dobro občutim vse tvoje nejevolje!!!
Verjel ti to ali pa tudi ne. Je pa res nekaj – in
to si velja dobro zapomniti: dokler se človek uči,
živi !!! Ko pa si misli, da vse ve in vse zna in ga
ni moč ničemur več naučiti, da ni več želje po
novih spoznanjih, pa postaja naše bivanje in
življenje resnično zgolj in le še rutina, vdanost v
nekaj, za kar smo mislili, da pač moramo narediti,
postoriti in ko smo vse to postorili in naredili, pač
neobremenjeno živimo naprej … Napak! Narobe!
Stoodstono narobe! Takrat ne živimo več, takrat žal in
samo …………. in le ………. ž i v o t a r i m o! Takrat v nas
ni več prave iskrice, ni več pravega zagona, ni več
pravega ……. življenja! Zato je faks, tak ali drugačen,
še kako dobrodošel! Najdi se v njem, Jani, četudi je
kdaj težko, ampak, v njem si in z njim si v življenju!
Vso srečo in veliko uspehov (tuid obup še pride, a
kot pride, tako odide, verjemi, preizkušeno!!!)