Hčerka 15 let skrbela za očeta po kapi, on pa hišo zapustil sinu
Sorry meni se pa ta punca ne smili. Sama se je odločila za to pot, sa ma je prevzela skrb za očeta. Ne trdim, da je bilo lahko trdim pa, da se je za temu skrivala in si ni upala ustvariti svojega življenja ker ji je bilo lažje živeti in ostati v starem okolju in skrbeti za očeta.
A si ti glede tega zihr? Fotr je lohko tud telefondvignu in reku da to pa to rabi, pa da brat ne more, ne zna….ej, je dost takih primerov. es je da se je lahko skrila in pod pretvezo pomoči živela neka drug lajf. Sam mislim da to ni glih to. To bi še verjel če bi mu 1x tedensko nardila fasungo, pa ga 1x tedensko peljala do odhtarja…ko pa skrbiš za takega človeka (skrb pomeni 24/7/365 bit n arazpolago) je pa zgodba nekoliko drugačna…
sem videl že kar nekaj podobnih zgodb in mislim da bi blo iz obeg strani fer (očetove in/ali bratove) da se nejan pomoč nekako kompenzira, poplača.
Konc koncev bi fotr lahko hišo prodal, pa šel v dom, varovano stanovanje. pa bi blo do vseh fer. In bi bla stvar rešena v prid vseh
ne samo da si samovšečna, tudi brez sočutja si. pa mimogrede, reče se “cankarjevska mati”.
in besedi “sama” ter “smilijo” se pišeta skupaj.[/quote]
glej, ticca ne ve, kako se v take štorije zapleteš in verjamem, da jo to še čaka, če ima starše. Pri 20-ih klobasaš take neumnosti, pri 50-ih pa skrbiš za starše. Nihče te ne vpraša ali lahko ali ne. Problem moraš rešit, pa če hočeš ali ne. Izbire ni.
Žalostno in resnično.
Tudi pri nas je bilo podobno. Brat je v celoti dobil družinsko hišo, do 45. leta, ko sta starša umrla, ni naredil drugega, kot požrl kosilo, pokomentiral, kako je zanič in šel v svojo sobo spat. Tudi krožnika iz mize ni NIKOLI pospravil. Zdaj ima hišo. zanjo ne zna skrbet in je kot v hosti. Seveda, ko je pa mislil, da se hiša sama puca, trava sama kosi, oprane gate same pridejo v omaro…
Zakaj hči ni na to pomislila že pred smrtjo očeta? To se mora urediti prej.
Moj oče je živ, zdrav zaenkrat, že 20 let vdovec, ampak od vseh otrok ga edina jaz povabim na kosilo, edina jaz mu prinesem pecivo in edina jaz imam stike z njim in mu pomagam (pa ne živim zraven). Oba brata se obnašata, kot da oče ne obstaja. Oče mi je rekel, da je pripravljen, da mi z darilno podari nekaj parcel , ker mu vedno pomagam in tako sva naredila. Vse ostalo se bo delilo na 3 enake deleže.
Če že kaj, bi se morala dediščina delit na pol. Čudno je to.
Mogoče pa je kdo ponaredil oporoko.
Ja, hčerke so ponavadi take, da ne morejo mimo bolnih staršev. Sinovi pa kot sinovi, odvisno od tega kakšno ženo imajo in kako se je ona prej razumela s starši svojega moža. Ene so ok in imajo do moževih staršev podoben odnos kot do svojih staršev, druge pa se od tega distancirajo, kot da se jih ne tiče. Pa tudi če živijo pod isto streho. Dokler jim babice in dedki čuvajo otroke, financirajo njihove bedarije s svojo penzijo, so ok, ko je treba skrbet zanje, so pa preobremenjeni in ne morejo. Videno že ničkolikokrat, v mnogih družinah.
