Hčerka propada
No mandolina bodi raje tiho z ženo sva odlična na vseh področjih prav tako imamo še sina ,ki je ravno tako odličen.
Zakaj je bila hčera v tem obdobju taka se pa ve ker je zašla v slabo družbo.
CSD je samo ustanova ,ki služi sama sebi.
Non stop samo nakladanje in ponavljanje brez kakšni uspešnih rezultatov.
Ampak to se nesme na glas govoriti da ……………..
CSD naj opravlja nalogo staršev, ki so v 14- ih leti popolnoma zgrešili z vzgojo? Ali se hecaš?
Vse našteto zgoraj se ni zgodilo kar na lepem, ampak je zrastlo iz malega , začelo se je že prvi dan v zibki!
In vse to, kar našteva avtor/ica zgoraj, je zrastlo iz težav že v predšolskem obdobju.
Pa še to : problematični starši imajo problematične otroke.Stokrat in tisočkrat videno.
Kam po pomoč in seveda skupno sodelovanje : Marko Juhant ali dr.Bogdan Polajner.Imeli boste veliko trdega dela.Je pa treba najprej prevzgojiti starše in njihov odnos do potomcev.
[/quote]
Bodi kul foter, spravi jo na pravo pot. Daj odpoved, prodaj, kaj lahko, da boš imel kak euro za v žep, odkrito povej pri bližnjih kaj se dogaja in da prosiš za podporo, če lahko kdo kaj primakne, ali pa tudi ne….Kupi popotniško opremo, vsak naj nosi svoje, dober šotor, pejta na pot za nosom, leto dni. V šoli prijavite šolanje na domu in po izpitih zaradi potovanja “okoli sveta”, mislim, da ne bo nič narobe, če poveš, da zaradi odvajanja od neprimerne družbe, alkohola in droge. Živita leto dni iz rok v usta, malo naprosjačita kak kos hrane, kek cekin zaslužita po poti, naj ti pomaga pri delu, ki ga boš vzel za preživetje, pa če bo to cepljenje drv, drugje podiranje drevja, kaj pošraufat, kaj moškega sigurno znaš. Hčeri povej, vsak dan, da jo imaš neskončno rad, da je to vajina pot, da vidi življenje od blizu, njegove lepe in slabe plati in da bo imela priložnost ugotovit, kaj od življenja hoče in pričakuje. Povej, da ji to daješ priložnost, da se najde. Vzhod je manj iztirjen, bolj prvinski, morda tudi bolj nevaren, ampak kaj če vama nevarnost, v takšni kot je sedaj, sigurno ne bo. Cene so nizke, preživela bosta, če bosta zaštartala skromno, bo iz tega potegnila še nauk, da dobrine niso nekaj, kar pride in se zgodi. Daj ji priložnost, da bo cenila drobne momente v življenju. Reši jo. Ti, moški. Mami si naj odpočije od hudega, nudi morebiten suport, sicer pa punca sedaj rabi za varnostno mrežo enega človeka in ti si za to nalogo bolj primeren, ker lahko nudiš večji obutek varnosti. Priporočam, pojdita preko Madžarske, Slovaške, Romunije, Ukrajine, Gruzije, … dežele, kjer imaš toliko za videt, toliko za doživet. Hodita v cerkve. Počivat, iskat hlad, mir in se pogovarjat, sčasoma se pričnita zahvaljevat vsakemu dnevu sproti, kasneje dodaj še priprošnje. Ne nujno molitve, le prosita, da bo naslednji dan milosten z vama. Toliko lepih sakralnih objektov bosta srečala.
Štirinajstletnica je sedaj še v fazi, ko samo malo kontrira, ni še izoblikovana v prestopnika, to je vpliv od zunaj. Če bo našla dober vpliv in oporo v tebi, se lahko čudežno pobere v enem letu. Potni list in denar imej ti, mala ne sme imeti stika z nikomer, ki jo bo odvrnil od tebe. Če ti ne bo pobegnila v prvem mesecu, bosta naslednjih enajst zvozila. Lahko boš miren po vesti in miren pred otrokom, za njo boš poskusil narediti največ kar zmoreš. Ko se vrneta, bo petnajst, to so leta, ko otrok lahko začne tudi delati. Jasno ji daj do znanja, da to leto vlagaš ti v njo, naslednja bo sama in če se bo hotela še zmeraj osamosvojiti, ji pač dovoli dvignit krila in takrat zaperi vrata za njo. Zdaj pa še ne, zdaj še je otrok.
Nekaj se moraš zavedat. Stanje je rezultat 14 let nevzgoje. Ni se zgodilo čez noč. To, da 14 letne smrklje ne obvladaš, je samo naslednja stopnica ne obvladanje dojenčka, malčka in otroka. Kaj zdaj lahko narediš, nimam pojma. Jaz sem moje držala na kratko do konca srednje šole. Zategnjena? Mogoče. Uspešna? PREVERJENO ZAGOTOVO. Tebi je vlak odpeljal 14 let nazaj.
Sicer nisem nikoli bila tako uporniska, ampak ce bi mi to mama naredila, ko sem bila stara 15 let, bi po 150 metrih “padla”na tla in rekla da ne morem vec. In potem magari do vecera sedela tam.
[/quote]
Ni problem, bomo pa sedele 2 dni. Jaz bi vztrajala, da bi hci dobila informacijo, da ne bom vrgla puske v koruzo, da mi je pomembna. Hkrati pa da bo na koncu obveljala moja, ker meja mora bit. In pogovorit se je treba in se spet povezat.
Ni problem, bomo pa sedele 2 dni. Jaz bi vztrajala, da bi hci dobila informacijo, da ne bom vrgla puske v koruzo, da mi je pomembna. Hkrati pa da bo na koncu obveljala moja, ker meja mora bit. In pogovorit se je treba in se spet povezat.
[/quote]
Tudi jaz nisem bila nikoli tako uporniška, ampak če bi mama to naredila, bi me precej verjetno iskali po planinah, ko/če bi me našli, bi se pa še bolj zaprla. Ker je tole, čigava bo obveljala merjenje moči, veš? In če ima najstnica vsaj povprečen IQ, bo skapirala.
Tudi jaz nisem bila glih kak pubertetniški biser in v bistvu sem imela srečo, ker takrat nisem imela veliko denarja za alkohol in cigarete. In imela sem tudi srečo, ker je moj foter očitno vedel, kakšen karakter sem, da me bo slaba družba takoj potegnila, tako da ni bilo nobenih večernih izhodov do 17. leta, pa še potem sem bila precej na kratko.
In pa verjetno sem imela srečo tudi to, da sem se bala kakšne pizdarije delat, ker sem se preveč bala fotrovih batin.
Evo, danes pri skoraj 50-ih razumem, da me je v bistvu obvaroval marsičesa, takrat je bil pa seveda najbolj grozen foter pod soncem, jaz pa najbolj nesrečna najstnica
Tako da se strinjam s tistimi, ki pravijo, da kakšna okrog kepe ne bo škodila.
Aja, glede prevzgojnega zavoda … Žal sem imela priliko to videti precej od blizu in verjemite, da so ven prišle punce po večini slabše kot so šle noter.
Ne privoščim vama tega in vedita nista kriva vidva. Za odnos v družini se je treba obojestransko potrudit. Ne bodita stoga, ker strogost tukaj ne rešuje težav. Postanita žrtev njenega obnašanja, naj se tudi ona trudi za odnos. Z dobroto poskušajta pomagati, sicer pa pojdita v cerkev in prosita za pomoč. Če ne bo šlo, trudita se do 18 leta, potem pa prepustita jo, njeni odraslosti. Vrata pa ji pustita vedno odprta, da se bo lahko zatekla po pomoč. Ona je trenutno prepričana, da njej vse samoumevno pripada, in da sta ji vidva dožna streči spredaj in zadaj, pa ni tako. V odnosu ne bodita pokroviteljska.
Težko ali pa lahko je biti pameten, ko gre za druge. Vsak je svoj individum in vsaka družina ima svojo dinamiko. Toda jaz sem zagovornik trde vzgoje, ki sem je bila deležna tudi sama in tudi tako sem vzgajala svoje hčere. To ni hvala, ampak mislim, da nista niti cigarete probale, kaj šele kaj drugega. Malo sem igrala tudi na vest in vedno ponavljala, da bi mi strlo srce, če bi otroci zavozili. Nevem, mogoče sem imela samo srečo, da nista bili preveč divji in ju ni mikalo prepovedano.
Smo se pa veliko pogovarjali o tem in sem jima povedala, da če bi zaslutila, da hodita po napačni poti, se me ne bi rešili. Sledila bi jima na vsakem koraku in pred mano ne bi imeli miru.
Mislim, da starš nikoli ne sme obupat nad svojim otrokom in se prvo sam s sabo pogovorit in se zavedat, kje je delal napake. Včasih tako dobro mislimo, pa gre vse po zlu.
Nisem pa strokovnjak in ne vem, kaj lahko v bistvu zdaj ko je že vse tako daleč še sploh sama naredita.
Mamici s podivjano 13 letnico, nisi sama. Otroci se morajo odlepiti, nekateri pač izberejo tezje poti. Nehaj razmišljati o sebi in svojih čutenjih, ampak o njej. Ne išči vzrokov, ker nima smisla vse to premlevati za nazaj, glej naprej in poišči način, da bosta spet komunicirali (brez obtoževanj in nabijanja slabe vesti). In za vsako ceno vztrajaj, hcerka ne sme niti 1x dobiti obcutka, da si jo pustila na cedilu. In vse to govorim iz lastne izkusnje kot najstnica, niti pomisliti ne smem, kaj sem vse pocela svojim starsem….od tega, da nisem hodila domov, delala take in drugacne pizdarije….Danes sem ze v srednjih letih s čudovitim partnerjem in prav tako divjimi otroci, kot sem bila sama, očitno vse 1x pride okoli
Škoda ker jo ne moreš orng prebutat da bo mula dojela da se ne more tko hecat. In to 14 letna mula vaju komandira in je ne uspeta spravit v normalno stanje? Kaj ima 14letnica iskat zunaj ob 4h zjutraj? Napodi jo v zavod pa naj se tam ukvarjajo z njo do 18leta pol naj se pa znajde kot ve in zna. Otroka vzgajaš in ga učiš pravih manir potem te pa pri 14letih sekira da ne veš kaj naredit. Kje so tisti časi ko se otroci nismo upali takole počet in smo imeli spoštovanje do staršev.