OŠ zna biti za inteligentne, zrele in umirjene šolarje izjemno naporna – glede druženja. Ni nobene  izbire. Vsi iz okoliša na kupu – po sili razmer.
Gimnazija pa je čisto druga pesem, marsikdo dobesedno zacveti med sebi enakimi. Da o fakulteti ne govorim, tam so ljudje z istimi pogledi ne svet, ki postanejo NEločljivi.

Vem da je zdaj težko, ampak ko bo OŠ mimo, bo samo še neprijeten spomin in …  vam bo žal, da ste se ‘takrat’ živcirali po nepotrebnem …

Če nisi do konca prebrala, bi se raje vzdržala komentarja, ker vse sklepaš pavšalno in narobe. Niti jaz nisem pred dnevi tukaj gor ničesar pisala. V našem razredu nič ne vem, da bi katera imela fanta, niti to meni ni važno. Mene zanima moja hči in njeno počutje v razredu.

In niti slučajno ni prevelika, da bi jo prepustila samo sebi. Otroke učimo vsega, od oblačenja, nege, vljudnosti.. A v odnosih, ko se dogajajo nepravilnosti in grdobije (pa četudi na subtilni ravni) pa naj jih prepustimo same? Pa ravno to področje bi moralo biti najbolj važno. Da jih naučimo empatije, da se vprašajo, kako bi se oni počutili, če bi njih nekdo izločal. In da se naučijo drugim ne početi ničesar takega, kar si sami ne želijo doživeti s strani drugih. V šoli jih učijo marsičesa, tudi o tem, kaj je prijateljstvo in kaj ni, kaj je prav in kaj narobe. Ampak oni bi rabili tedensko dve uri, kjer bi se o tem pogovarjali in učili ter razreševali majhne nesporazume in grdobije sproti. Tako bi se šola nekoč lahko pohvalila, da je vzgojila ljudi, ki v službah ne bodo delovali kot egoisti, ki ne bodo tlačili eden drugega in tekmovali, se grebli, ampak bodo sodelovali in si pomagali. Ker je tako delovno okolje edino zdravo za vsakega izmed njih. Ne samo za tistega, ki ima moč, da vse ostale podredi in vleče niti. otroci v OŠ na zelo neprimeren način izkoriščajo svojo moč. Kdor ugotovi, da ima vpliv, to s pridom izkoristi na polno. In tukaj bi morali biti vsi pozorni na take. Saj se povsod podobno dogaja. Učiteljem bi morali biti vse jasno, ampak ker oni pač samo hodijo na šiht in se jim ves čas zdi, da so še za to premalo plačani, ne more biti drugače.

Tudi vedve s hčerko sta takoj izločili 6 punc. Zakaj imata potem problem s tem, ko druge izločijo njo? Saj se ne obnašajo nič drugače od vaju.  Mogoče bi pa katera od tistih šestih zelo potrebovala pomoč, pa ni nikomur mar.

Saj o tem se pogovarjamo doma zelo pogosto, ker druge tolažbe nimam zanjo.  Ampak njej je ZDAJ težko, vsak dan. In ko ji rečem, da bo na gimnaziji zagotovo bolje, njej to nič ne pomeni. Žal. Ona bi se npr. rada veselila izleta, pa jo stiska, ker bo na busu mogoče sama sedela. Vsi bodo imeli družbo, čvekali, se hihitali, izmenjavali sladkarije,.. ona pa sama. Za otroka je tudi samo pol ure vožnje v taki situaciji preveč.

To ne drži, nikogar nisva izločili, očitno pavšalno bere in narobe sklepate. Tistih 6 punc so zelo slaba družba, pa ne samo za druge, ampak predvsem ena drugi. Tistim 6 puncam je razredničarka dobesedno prepovedala druženje v šoli in koli šole, tako zelo vplivajo ena na drugo. A zdaj naj jaz mojo nagovarjam, naj se sili med njih? Je lahko zadovoljna, da jo pustijo na miru, da niso zlobne. Ker vsaj dve od tistih 6 sta še lani ali predlani nekaterim drugim puncam govorile zelo grde stvari, kot so “grda si kot svi*ja”, “ti si prasi*a” itd. Hvala bogu moja ni bila vpletena. To so deklice ločenih staršev ali staršev, ki si doma talajo psovke. Ene izmed njih so že lani v 6.r. prišle z umetnimi nohti. Hodijo po mestu prepuščene same sebi, ocene 1 ali 2. Vi bi svojega otroka nagovarjali, da se priključi taki družbi? Ali pa imate sami takega otroka doma, da vas je zabolelo, ko sem napisala resnico, kako taki otroci izpadejo na zunaj?

Ne moreš delovati direktno na druge otroke ali njihove starše. Stvari rešujemo preko inštitucij. Zahtevaj sestanek z ravnateljem, razredničarko, psihologinjo, kar pač nudi šola.

Opiši stisko otroka, izpostavi izločanje iz skupine, nesprejemanje v skupino. Oni morajo to reševati. Predelati z otroci, in njihovimi starši, kako bi se oni počutili na njenem mestu.

Najbolj boli, najhujša kazen je izobčenje, nesprejetost v skupino.

Otrok v Beogradu je ubil 9 ljudi na šoli, ker se ni počutil sprejet.

Naj ono določijo, da sedenje skupaj na kroži.

Indijanci so kaznovali tako, da so osebe izobčili iz skupnosti in se niso smeli vrniti v naselje.

Ne, to je druga situacija. Ona je zdaj ujeta v trikotnik, ker druge izbire v svojem razredu nima. ko bo šlo za fante, bom jaz njej že znala dobro svetovati. Nikakor je ne bom pustila, da bo rinila z glavo skozi zid, ker fant oz. partner ali pa prijateljice sta dva ločena pojma.

Zanimivo, v 80ih so nas že v vrtcih posedali po sistemu en deček, ena deklica.

Mah, če se učiteljem in svetovalni službi ne ljudi delati, vsi imajo kao full preveč dela z večjimi problemi. No, poskusim lahko, sigurno bom razredničarki povedala, ampak raje nič ne pričakujem.

Če bi jaz bila učiteljica, bi sigurno to opazila in ne bi tega ignorirala. Sigurno. In to brez, da me starši na to opozorijo. Samo v razredu imamo nekaj zares problematičnih fantov in tudi deklet, s katerimi imajo več dela. Eni imajo samo slabe ocene, eni pa še slabo vedenje zraven. Hvala bogu ima hči pred takimi zaenkrat več ali manj mir, vsaj to.

Pri nas sedijo v otokih, U in pa obvezno deček deklica in premeša jih vsake toliko časa.

Nekatere predmete imajo skupaj s paralelko – samostojni v enem razredu in tisti, ki potrebujejo več usmerjanja v drugem.

Nekatere predmete imajo več starostnih skupin mešano.

Vse hodijo na popoldanske dejavnosti v šoli, kjer niso samo punce iz njihovega razreda.

Ter na popoldansko dejavnost izven šole – skupinski šport.

Ma kakšne prijateljice v OŠ. To so sošolke. Redki ostanejo prijatelji po SŠ kaj šele po osnovni.

Naj vzdržuje površne stike s sošolkama in naj naveže pristnejše z dekleti iz sosednjih razredov. Tako na končnih izletih ne bo sama. Če bo pa sama sedela pa itak super, bo bolj komot.

Torej, razumeti mora, da ji to niso prijateljice in se temu primerno obnašati.

Saj pri nas je pri nekaterih predmetih še vedno tako, pri nekaterih pa ne. Bolj gre za to, da so ene deklice res zlobne. Lani je moja imela srečo, sta se s to njeno prijateljico večino časa lepo družili, letos je ona tretja napela vse moči že prvi dan šole in šla v borbo na polno. Ali se agresivno bori za to, da bi imela ono zase ali pa se tako ubogo naredi, da se ji zasmili. Moja hči pravi, da je več krat rekla obema, da bi bilo najbolje, da se vse tri družijo brez borbe in ljubosumja, ampak niso vse dovolj zrele za to. Seveda pa jaz svoje tudi ne vidim, kako se obnaša v šoli, to je menda jasno, pač poslušam, kar mi pove. One dve vem, da svojimam mama doma kaj dosti ne razlagata. Vsaj delno tudi zato, ker imata obe maslo na glavi. Tista, ki mojo podi stran, doma sploh nič ne pove, vsaj njena mama nič ni vedela o tem, ko sem jo klicala. Ker pač ve, kaj dela in ve, da je to narobe. Moja pa doma veliko govori o tem in mislim, da nima slabe vesti, sicer bi bila tiho.

Ajej. Čreva. Najprej do razrednika, kjer poveš opažanja, prosiš, da se z dekletom pogovori na 4 oči in potem primerjate opažanja in dogovorite strategijo reševanja problema. Če problem obstaja.

Gre za odnose v kolektivu, kjer mama, kot zunanja posredovalka, nima prave teže. Nisi zraven, jih ne vidiš, poznaš le po opisu svojega otroka in konec koncev poznaš zgolj en vidik zgodbe.

Vsekakor tvoja primarna naloga ni popoldne reševati odnosov s sošolkami in mamami ampak pripraviti svojega otroka na realno življenje, kjer taki dogodki niso neobičajni. Ne hitijo vsi z veseljem v službo, marsikdo gre s cmokom od doma, ker odnosi niso ok. Tam jih ne rešuje mama. Tam se mora vsak znati odzvati zrelo, odraslo, čustveno, ko je to potrebno.

Eni otroci si prijatelje najdejo v razredu, drugi na interesnih dejavnostih, tretji so samotarji. Ne eno, ne drugo, ne tretje ni napačno. .

Nič nimajo preveč dela. Plačani so za to. Slaba ocena enega učenca ni bolj pomemben problem kot stiska te deklice. Samo tebi so že ‘oprali možgane’ tako, da to verjameš. Če razredničarka do sedaj tega ni sama opazila, oz. ji ni bilo povedano, ne vem zakaj ne greš direktno do ravnateljice in psihologinje. Saj jih plačujemo iz naših davkov. Izpostavi problem, bo pomagalo tudi kakšnemu drugemu otroku.
In še nekaj: ne spuščaj se na osebno raven: ta je taka, ta je takšna, samo opiši dejstva in stisko in da predlagaš, da bi sedenje krožilo.

Kot bi jaz pisala za mojo hči. Pri nas se je počasi, počasi izboljševalo na fakulteti, medtem ko je bila osnovna šola od 7. Razreda dalje ter cela srednja šola obup, punca osamljena, vmes covid, je bilo še slabše,zapadla je v depresijo, nizka samozavest, poskusi samo poškodovanja. Sošolke kokoši, glavno da so fantje, pa ličila, tekma katera bo prva izgubila nedolžnost, brigalo jih je za ocene . Potem je zamenjala srednjo šolo , malo bolje je bilo, ampak so bili že družba od prej, niso pa jo izločili kot v prvi šoli, povabili so jo na kavo, sprejeli v sredino, le prijateljic ni tam dobila.  Srednjo šolo v katero je hodila najprej, smo opozarjali,nič čisto nič nisi ukrenili. Celo posmehovali so ze. Kakšni ljudje delajo po šolah, to je sramota kaj vse smo doživeli.  Potem smo jo prepisali v drugo srednjo šolo, tam je bilo dosti bolje, vsaj red. Na žalost so punce kar krvoločne, fantje so bolj kolegialni, povezovalni . Čas bo naredil , čeprav verjetno bo dekle imelo težave v socializaciji tudi kasneje ni tu čarobne palice. To da se ne zna uvrstiti v družbo, je nek socialni primanjkljaj . To jo bo še spremljalo . Pri nas se počasi izboljšuje, ampak ko gledam ostale naše otroke, ima hči težavo v primerjavi z sorojenci

… še nekaj. Mnenje, kdo je dober otrok in kdo ne, kdo je slaba družba in kdo ne, …, je treba znati povedati na primeren način.

Nikar ne postavi otroka v položaj večvrednosti, ker se tebi zdi, da so eni slabši od drugih. S tem mu ne delaš nobene usluge. Raje otroka nauči, kaj je vrednota in kaj ne, katere vrednote si deli s sošolci in katerih ne, kaj ga z njimi povezuje in kaj ne, katere reči lahko v odnosih spregleda in katerih ne, …

Spodaj sem opisala naš primer, kako šola ni nič naredila. Celo odleglo jim je da bo ta problem (moja hči) šla drugam. Ko smo začeli teziti, kaj se dogaja, so se posmehovali ,  da je čudna, ko smo jim povedali da hči hodi h zasebnemu psihologu. Jaz bi zamenjala šolo, meni je žal da jo nismo mi prej. Največja napaka.  V drugi srednji šoli je bil odnos čist drugačen, profesionalen niso jo izločili celo trudili so se da so jo povabili na kavo, se z njo pogovarjali. V prvi srednji šoli je bila izločena kot bi bila  garjava.

Ja, pa mi bo rekla, da imajo vsi otroci pravico si izbrati, s kom bodo recimo sedeli na avtobusu, da ona ne more nikogar siliti skupaj. Ker če se njej ne ljubi, bo ignorirala dejstvo, da v razredu ali vsaj med temi 5 puncami ena ali dve pošteno manipulirata ostale in nekoga med tem izločata. In da med temi tremi, ko je moja zraven, ena na silo dobri, kar hoče. Na račun tega, ker je ona tretja tiha miška brez samozavesti, da bi glasno rekla, kaj ona hoče in česa noče. Ker se vseh in vsega boji. Te punce tako subtilno manipulirajo, da je dejansko težko videti.

Saj mi ni bilo treba nič govoriti, jaz teh punc ne poznam in ne vidim, kako se obnašajo, da bi jaz moji hčeri govorila, kakšne so. Ona sama meni pove, kako se obnašajo ena do druge. Ne gre za boljše / slabše, ampak prepuščene same sebi in nevzgojene. Ene dve imata dober potencial biti super punci in ko jih je moja povabila na rojstni dan k nam domov, sta mi tisti dve bili izjemno všeč. Žal pa z mojo hčerko ne resonirajo, če me razumete, kaj hočem s tem povedati. Ne klapajo skupaj, ker sta to dve punci, katerih starši so se nedavno ločili. Vse travme in hude stvari, ki sta jih ti dve punci doživljali, so vplivale nanju, eni so prisiljeni hitreje odrasti, eni se zatečejo v virtualni svet, ocen padejo, družijo s s sebi enakimi in se med seboj tolažijo. Moja hči nima doma kaosa, da bi rabila v šoli tolažbo sebi podobnih. S takimi ne da noče biti, ampak pač ni nobene kemije. Niso prijateljice, niso sovražnice, so kot z dveh različnih planetov. Lahko to razumete? Če bi te punce zavohale, da je moja hči naenkrat cela žalostna, ker ima doma kaos, bi jo verjetno vzele medse iz sočutja. Tako kot se one med seboj objemajo, ko so si dobre in preklinjajo, ko si niso. Preigravajo vzorce, ki so jih dobile doma od staršev. Moja hči nima potrebe po taki drami, ona nima tega v sebi.

…in s takimi ti hočeš. da se tvoja hči druži?

Kaj bi jaz svetovala mojim trem. Ni nujno, da imaš prijatelje v razredu. Če že moraš, se druži s prvo dvojico, druži se z drugo dvojico, ko “gnjavatorja” začne metat polna luna, se umakni in počakaj, da nevihta gre mimo. Potem spet stopi k njima.

Na avtobusu je fino sedet sam, ker imaš prostor, se razkomotit.

Sladkarije si lahko deliš, ko pridete iz avtobusa.

OŠ je treba preživet, greš zadnja v šolo, prva domov, med odmori narediš nalogo, si urediš stvari, med glavnim odmorom se družiš z otroci iz drugih razredov, sestrama, sestričnama, s puncami iz dodatnih dejavnostih…

Glede na to, da si tako dobro seznanjena z vsem, kar te punce počnejo, govorijo, gledajo po telefonu, kje se nahajajo v prostem času, katera je s katero in katera je kakšen karakter, kakšne imajo razmere doma,…… sklepam, da tvoja popolna frkljica vse nosi tebi na ušesa. Dvomim namreč, da se družiš z njimi, tako da od drugod, kot od hčerke, teh informacij ne moreš dobiti. In zato je tudi ne marajo v svoji družbi. Ker vejo, da bo vse, kar bo katera rekla, naredila, itd., prišlo do tebe. Tebi je bilo v puberteti v interesu, da bi vse tvoje zadeve nekdo nosil mamicam na uho? Nihče ne mara vohuna, ki vse zbobna naprej v svoji družbi.  Nasvet? Ti se druži s svojimi kolegicami in se nehaj mešati v družbo 12 letnih smrkelj. Tvoja smrklja pa naj zapre kljunček in neha gobcati o vsem, kar njene vrstnice počnejo, govorijo, kdaj gre katera scat in s katero roko drži toaletni papir, ko si briše rit. Pa bo bolje.

Ah daj no.. A si se našla morda v opisu, sem ti s čim stopila na rep? Če nekaterim staršem otroci doma nič ne povedo, še ne pomeni, da je to ok ali bolj prav. Moja doma pove, ker je taki karakter, da pač rada pove. Je komunikativna, odprta, rada da iz sebe svoja čustva. A bi jih morala zadrževati v sebi, dokler ji ne bi enkrat vse prekipelo in bi si začela žile rezat, padla v depro ipd.? A to je bolj prav? Če vam otrok doma ne govori, kaj vse doživlja, sta razloga v glavnem (po navadi) dva. Ali on tisti, ki ima maslo na glavi in samo upa, da ne bo prišlo do vas, kakšne grdobije dela drugim. Ali pa ve, da staršev to ne zanima, ker nimajo časa ali ne želijo posvečati časa / energije, da bi se s tem ukvarjali. Torej gre za zapuščenega otroka, ki je obupal nad tem, da bi doma iskal tolažbo, pomoč ali nasvet. Taki običajno kasneje ob priliki vse to najdejo na ulici med “prijatelji”, s katerimi si podajajo igle in joint. Morda pretiravam, ampak v večini primerov je tako, da s strani staršev zapuščeni otroci padejo iz obupa v neko družbo, ki ni nujno dobra družba. Ko enkrat pride tako daleč, je pa žal prepozno. Tudi ekrani so danes že podobno nevarni kot droge, saj delajo škodo na vseh področjih in povzročajo odvisnost. Čustveno podhranjeni otroci se bodo vedno nekam zatekli, to je dejstvo. Samo vprašanje, kaj bo prej pri roki.

Dojeti morate vsi, da ni nujno, da ima najboljšo prijateljico. Niti ne treba, da jo ima v šoli. Lahko ima prijatelje izven – v klubu, v okolici doma, preko družinskih prijateljev.

Naša je letos 7. razred menjala šolo. Na prejšnji nonstop neka drama, triperesna deteljica, kjer je ona vedno nekje izpadla. Na novi šoli sedaj še tudi nima nekih prijateljev, se pa v odmoru s kom kaj pogovarja.

Je pa ugotovila, da ne rabi kopice ljudi okoli sebe, da bi se počutila OK. Ima pa ob sebi ljudi, ki jo imajo radi in se na njih lahko zanese: prijateljico iz stare šole, baleta, sestrično, prijateljico s tečaja, s katero je ostala v pristnem stiku. Se slišijo po telefonu, si pišejo, na daljavo igrajo igrice, se obiskujejo.

Pomen tega, da v šoli moraš imeti prijatelje, je zmanjšala in se obdala z drugimi. In tako ji je OK. Pravi, da okoli sebe ne želi drame in ljudi, na katere se ne more zanesti

Žalostna mama, kolikokrat boš še poudarila, kako super krasna familija ste,ns pravimi vrednotami, pogovori in vnaprej zamišljenim življenjem. In bože nedaj, da se slučajno zgodi, da bi bila tvoja hči nekoč iz razbite družine, ker potem bo pa pristala na ulici in na igli. Tako nekako se te bere.

Dovoli puncam, da se zmenijo same, katera bo s katero bestička in res ne meni se z drugimi mamami, kako naj tvojo sprejmejo v klan. Sploh, ker se mi zdi, da ti ustvarjaš problem, hči se mi zdi, da je čist zadovoljna s stanjem kot je.

Razmišljam pa, a si tole mal provocirala vse skupaj, ko predstavljaš razred in otroke tako črno belo?

Srčno upam, da bo tudi naša dojela, da za srečo in mir v sebi ne rabi v razredu neke prijateljice, na katero se lahko ves čas zanese. Jaz ji itak skoz prigovarjam, naj zniža pričakovanja, da ne sme ničesar sploh pričakovati, ker to vedno prinese razočaranje. Pa mi reče ok, bom poskusila, potem pa pride kdaj žalostna, da ji ne uspe, da je težko biti ves čas pri mizi sama. Hudo je, ker vidi tistih nekaj, ki imajo res veliko moč, da lahko izbirajo. Ena je tako močna, da je to prav neverjetno. Vse so slinijo, ko se jim pride prilizovati. Ima strašno veliko potrebo biti čisto vsem všeč in za to se je pripravljena res truditi. Ampak jaz vem, da če bi jo moja hotela posnemati, ne bi delovalo. Enostavno imajo eni otroci tako moč in ne vem, zakaj. Sicer tudi družino te punčke poznam in vem, da doma pogreša pozornost. Oba starša sta zelo stroga, mama izjemno hladna (pove in pokaže tudi v družbi, da je taka), vse se vrti okoli ocen, mala mora imeti same petke. V resnici se mi smili, ampak ko vidim, kako manipulira s sošolkami, bi ji pa z veseljem porezala krila. Ker je vzorna učenka, je na kruh namazala tudi vse učitelje. Mislim, da noben ne vidi, kakšna kača je v resnici in kako razdira prijateljstva drugim, ko se ji pač tako zahoče. Ima sicer eno svojo kao najboljšo sošolko, ki je lepa in se z njo kaže v javnosti, ampak ko se je naveliča, gre drek mešati malo med druge. Nekako ji uspeva, da ji vse jedo iz roke in so z njo kot uročene. Kot da jih omami, tako moč ima. Jaz sicer mislim, da je deklica narcisoidna, vsaj znake kaže. Po eni strani bolestno ljubosumna in posesivna, hkrati pa zna totalno šarmirati in vsakega na svojo stran pridobiti.