Prepričana sem, da čisto vsaka izmed teh treh cvetk doma travmira, kako je UBOGA in kako sta ONIDVE grozni….

Imam hčer. Bilo je obdobje, ko se mi je vsako večer razjokala doma, kako se nihče v šoli ne druži z njo, kako se noben ne pogovarja z njo, solze so lile, bilo je vreščanja, da ne gre v šolo. Po dveh tednih cirkusov grem v šolo na govorilne in pojamram. Učiteljico skoraj kap – kot, da ne govoriva o isti osebi.

Me učiteljica kliče čez par dni, če lahko pridem ob tej in tej uri v šolo k njej. Ok lahko. Ravno so imeli rekreativni odmor. Moja pride na igrišče, obdana z gručo punco, klepetajo, se smejejo, se igrajo, grejo skupaj z njo v razred, ona na sredini, uživa v pozornosti, uživa v klepetu, se smeji, živahna.

Grem domov.

Kako je bilo v šoli?

Kot zmeraj.

Zvečer se mi spet razjoče, kako so bile grozne, nobena se ni hotela pogovarjat z njo, nobena družit.

Torej si med odmorom sedela sama osamljena nekje v kotu in nobena sploh ni prišla ti rečt bu ne mu.

Ja!

?!?!??!?!!!?!?!

Potem sem nehala nekaj časa debatirat z njo o tovrstnih zadevah.

Sedaj par mesecv kasneje je mir.

Nekaj ne štima. Pišeš, da tvoja hči nima potrebe po drami, a se vse skupaj bere kot ena telenovela, ki so vse po vrsti zelo dramatične. Pomojem vzgajaš punco, ki bo kot odrasla skušala vsem ugajati samo zato, da bo sprejeta. Videli jo bodo kot eno naivko, ki jo lahko vsak okol obrne in jo tudi bodo razni izkoriščevalci. Prvo se ji bodo dobrikali, potem ko bo mislila, da so prijatelji, jo bodo pa tako izkoristili, da sploh ne bo vedela kdaj. Normalni bodo pa od nje bežali, ker bo naporna, komentirala druge kaj bi morali in kaj ne bi smeli početi. Sicer bo neškodljiva za druge, bo pa naletela na take, ki ji bodo oreng zasrali lajf. Krivi bodo pa seveda ostali, ker se ne želijo z njo družiti in jo izločajo. Daj preberi za sabo, kaj si napisala, če ti ni jasno, da ji ne pustiš, da se najde, ti ne bo nikoli. Pišeš o empatiji in da je treba razumeti druge, pa ne razumeš lastne hčerke. Analiziraš in seciraš dogajanje in iščeš rešitev, samo da bo mir, a tvoja hčerka kliče po pozornosti. Kaj ji v resnici nudiš? Za jest in za spat in vedno si na voljo. Da jo imaš rada, pa ne znaš pokazat. Ona zato ne ve, kako izgleda imeti nekoga rad in sili v osebe, ki je nočejo. Le kje se je tega naučila? Pomojem pri vas doma od ni tako vse perfektno, kot pišeš. V bistvu se te bere kot grozno naporno žensko. Mogoče imaš empatijo, samo ne si domišljat, da veš kaj drugi mislijo, oziroma, da jih lahko popraviš in ne uči tega hčerke, ker jo bodo kot odraslo požrli ali pa bo za vedno označena za čudakinjo. Ona sploh ne ve kdo je. Je tisto, kar ji drugi pravijo, da je. Nima predstave o svoji osebnosti, nobenega samospoštovanja. Kdo se hoče družiti s takim? Noben. Samo izkoriščevalci, ki vidijo, da bo ta oseba naredila vse, samo da bodo kao “prijatelji”. Ti je žal s takim pogledom na svet rešila ne boš, kvečjemu še bolj zafrustrirala. Namesto, da sprašuješ tu po forumu, rajši reskiraj za par obiskov psihologa, sama, povej kaj te mori in poslušaj, kaj ti ima povedati.

V razredu moje punce je 17 otrok, pa jih za pol ne vem kako jim je sploh ime, ne da bi vedela za njihove ocene, starše in diagnoze (narcistična praviš da je – a res?).

Ko vprašam svojo punco kaj, pove za sebe, za svoje prijateljico dve in tu se konča. Ostali je niti ne zanimajo kaj dosti.

Ti očitno nimaš otrok, da jih naslavljaš s takimi grdimi besedami, a ne? Kot taka ali pa kot mati, ki ima otroke, pa druge vseeno tako grdo naslavlja, nisi kompetentna pisati mnenje o takih temah. Empatija ti je očitno poponoma tuja. Je pa tako, da psihopati, ki imajo popolno odsotnost empatije, niti ne vedo, da to ni normalno, ker ne vedo, kako je, če jo imaš. Pač, predlagam ti, da teme o otrocih in njihovih stiskah prezreš, ker ne prispevaš nobene koristi.

Sicer pa, če že vprašaš.. Večino starše vin teh punc dovolj dobro poznam, da točno vem, koliko je ura. Ljudje sami povedo, da se npr. ločujejo, da je doma težko, otroci včasih stiske povedo tudi v šoli. Ena deklica je v razredu pred vsemi povedala, da je ati bil zelo grd do mamice in da se ji je tako odkupil, ko sta se ločila, da ji je našel drugo stanovanje. To pove ogromno, kaj vse je taki otrok moral dati doma skozi. Pri marsikomu sem že bila doma, tudi oni pri nas. Pri enih je alkoholizem, slabi odnosi, slaba komunikacija, eni preveč delajo in nimajo časa za otroke, povsod je kaj. Seveda nismo mi popolni, smo pa ajde.. normalni.

torej si prišla iz “Žalostne mame” na “Bolniki”.

Če tema ni provokacija, razmisli, če ne velja tista stara modrost, da čevap ne pade daleč od ražnja….

to je pravilo pri puncah v razredu. Vedno neka drama, vedno neka borba med njimi. Vem, o čem govorim, imam dva sinova in dve hčeri. Pri sinovih nikoli nobenih težav, pri puncah pa non stop.

Zdaj naj pa še kdo trdi, da je tale babovjevska gnusoba nekaj normalnega!!!!!

PLANET JE TREBA DEBABOVJEZIRAT!!!!

Meni niti ne rabi moja povedati, ker živimo v majhnem kraju, kjer smo skoraj vsi skoraj sosedi. Srečujemo se povsod: na kavi, na pošti, največ pa na igrišču, kjer se pogovarjamo in ja, se med seboj dobro poznamo. In če mama neke deklice preklinja, grdo govori o vseh, tudi o svojem otroku, je cela zanemarjena in ji ni mar za nič – kaj pa sklepam? In potem poslušam drugo mamo, kako ona nima časa za nič, v službi je vsaj 9 ur, domov pride izmozgana, med vikendom pa tudi nima energije za nič, za to se otroka šlepata na tablicah in telefonih… kaj naj si mislim? Potem je tukaj mama, ki pove, da je partner alkoholik, da bi se najraje ločila.. kaj mislite, da njihova deklica vidi doma? Kdo ima v takem domu čas za pogovore z otrokom o njegovih čustvih, morebitnih frustracijah v medsebojnih odnosih v šoli ipd.? In potem je oče sošolca, ki šinfa vse ljudi, vsi so slabi, v resnici pa je vsem fauš, ki imajo več denarja.. in tega niti ne skriva. Kakšen bo njegov sin?

Seveda svoji hčeri verjamem, ko mi pove, kako se vsi ti otroci obnašajo v šoli, ko pa predobro poznam, kakšne starše imajo in ko npr. sosedi nekega problematičnega sošolca povedo, da se doma na tega fanta vsi samo nenormalno derejo. Hkrati pa nima mali nobene konkretne vzgojne kazni, ker mislijo, da mora imeti vse materialno, kar obstaja.

Pač ja, majhen kraj, vsi se več ali manj poznamo in ljudje ne skrivajo svojih težav, ker se jim pač ne zdi, da kaj delajo zelo narobe. Hiperaktivna totalno živčna in nemirna mati, ki se sicer sama učiteljica, ne kapira, zakaj ima tako zelo nemirnega sina. Med tem, ko sama jezika na polno, meni razlaga, ne razume, kako njen sin v šoli ne more držati jezika za zobmi. A sama pove vse, kar ji pade na pamet.

Kje jaz poudarjam, kako popolna družina smo? Osnovne karakteristike sem opisala, da se ve, o čem gre. Da nismo neka razbita ali nefunkcionalna družina, da bi vzrok težav izhajal od doma.

Cel spis je namenjen temu, da iščem rešitev, kako otroku v stiski pomagati, ti pa razbereš, da očitno moji hčeri paše tako, kot je?

Ne vem, ali ste eni res totalno v svojem filmu in delujete čisto iz sebe, ali pa ste preprosto žleht, ker vam anonimnost to pač omogoča.

Žal mi je za vse, ki se najdete v mojem pisanju v negativnem smislu, moj namen ni nikogar žaliti. Pišem o sebi in svojem otroku, ki mu želim pomagati, to je vse.

Ženska pretiravaš 100 na uro. Kot prvo ti nimaš kaj urejat družbo hčerki. Punca je dovolj stara da ve s kom se bo družila in s kom ne. Ti si ji lahko rama za jokanje ter podpora, lahko ji daš nasvete, to je pa to. Tvoja hči mora sama pridobit svoje izkušnje.

Kot drugo si polna predsodkov, hkrati pa od vseh ostalih pričakuješ da predsodkov do vas nimajo. Ker so punce ločenih staršev niso primerne za družbo tvoje hčere? Resno si najdi pomoč preden s svojo zaplankanostjo uničiš svojega otroka.

Kot tretje ne moreš nobenega prisilit da je prijatelj nekoga. Tako ne ti druge, tako drugi ne tvoje punce. Dokler imajo med seboj kolegialen odnos, je to čisto ok.

Zakaj je tragedija če sama sedi v busu? Ker to ne paše v tvojo popolno sliko o hčeri? Zakaj je ne spodbudiš da je to nekaj finega? Mimogrede zakaj se ne vsede skupaj s pumco z drugega razreda?

Pa verjemi, vem o čem govorim, ker je moja hči imela podobne scene s sošolkami v osnovki. Ja, je tudi prejokala, ker so jo na ukaz ene izločile. Potrebno je bilo veliko pogovorov da si je okrepila samozavest.  Sama je prišla do tega da so sošolke le sošolke, prijateljico si je pa našla izven razreda.

V srednjo šolo se je vpisala v gimnazijo v drugem kraju, v katero njene sošolke niso šle. In tam je zacvetela. Našla si je družbo sebi podobnih. Me pa veseli da so v njeni družbi tako fantje kot dekleta. Ji je pa izkušnja iz osnovne šole pomagala, da je v novem razredu parim takoj na začetku postavila meje.

Torej moj masvet je da nehaš reševat hčerine probleme in jo raje spodbujaš da se nauči svoje probleme sama reševat. Ter da ve, da boste tam vedno ko vas bo rabila. To ni neka instant rešitev, treba je vložit veliko časa in volje.

Če je tvoja hčerka samo pol toliko zatežena kot ti, je povsem jasno, zakaj je imajo poln k*

Kako je to možno??? A je to pogosto tako? Jaz sicer tudi sumim, da moja malo pretirava, ampak kako naj vem? A to ste sami prosili, da vam na skrivaj pokažejo, kaj se dogaja tam?

Še glede znakov narcisizma. Če ne vesto, kaj to je, potem še ne pomeni, da nihče ne ve. Ker me zelo zanima psihologija, sem prebrala ogromno knjig na to temo, tudi knjigo o narcistični motnji. Absolutno se znaki kažejo že v otroštvu, zakaj se ne bi? Otroci, ki doma nimajo dovolj ljubezni in pozornosti, za tem hlastajo v okolici. Razvijejo načine in moč, da to dobijo za vsako ceno. Znajo biti prikupni, všečni, veliko energije vložijo v to. Točno vedo, kako se pred kom postaviti in prikupiti. Pred učitelji vzorni učenci, doma itak pod lupo in kontrolo. Ko pa pridejo na igrišče, v družbo sovrstnikov, pa izrazijo svojo pravo naravo. Ne prenesejo biti sami za sekundo, takoj si nekoga prisvojijo in ga pregovorijo, da naj se ne druži z nikomer drugim. Dejansko sem to videla in slišala!! Bila sem zraven, ko je ta deklica mojo hčerko nagovarjala, da se ne sme igrati tam z eno drugo, bog ne daj, da bi se družile v troje. Prvič me je tako šokiralo, da sem bila adijo. Seveda sem jima rekla, da to ni prav, da ne bota nikogar izločali, ampak ta deklica ima res moč! En čas, ker sem pač bila zraven, sta se na silo družili s tisto tretjo, potem sta jo pa odpikali. Moja ni imela moči se zoperstaviti. V neki drugi situaciji je pa izločila mojo. In tako žonglira z nekaj puncami v našem razredu. Ima sicer svojo “bestiko”, ampak jo tudi vsake toliko pusti na cedilu. Ko bodo punce nekoč odrasle, je nobena ne bo več marala. Ampak takrat bo ta že na kakšni drugi šoli, faksu, službi in bo mešala drek drugje. Najbrž bo slej ali prej hotela vsakega fanta, ki bo že imel punco, samo da bo imela občutek, da je nekoga premagala. Ker ona doma v očeh svojih staršev ni dovolj dobra, če ni povsod prva in najboljša. Komaj se je rodila, pa je njen foter dal na FB, na katero gimnazijo bo hodila. Nedolgo nazaj je delil spomin te objave in zapisal, da ji zaenkrat dobro kaže. Bolno! Otroka ima za svoj podaljšek. Morda naj samo omenim, da je ta foter sam obiskoval to gimnazijo in na koncu izpadel fauliran študent. Zdaj bo hči morala doseči vse, kar on ni. V kaj pa mislite, da se spremeni tak otrok? V narcisa, sociopata ali oboje skupaj. No, mogoče obrne ploščo in pade v depresijo, ko skuži, kakšne starše ima in kakšne posledice ji je to pustilo. Ampak bolj verjetno je, da si bo še dolga leta zatiskala oči in dosegala svoje, pa magari čez trupla.

Ne morem težiti nikomur, ki tega ne želi. Zakaj pa bereš moje zapise potem?

Ti bi sklicala sestanek s celo četo raznih strokovnjakov zato, ker se punca ne zna vklopiti? In potem kaj? Bi prisilili otroke, da bodo prijatelji? Tebe lahko nekdo prisili, da boš prijateljica in se družila z nekom, ki ti ni všeč? Pa saj nisi resna no. Vaši otroci so ljudje, ne roboti in imajo vso pravico, da se NE družijo z nekom, ki jim ni všeč. Ti bi pa z ukazom odredila prijateljevanje. In če ste nekateri tako premaknjeni, ni čudno, da so premaknjeni tudi otroci. Samomore in pomore delajo zato, ker enkrat pridejo do točke, ko ni vse po njihovo in se ne znajo soočiti z razočaranjem. Če je otrik vajen zacepetati in mamica zrihta, tudi prijatelje če je treba, potem ne moreš pričakovati normalnega odziva, ko enkrat ne gre po planu in tudi mamica ne more narediti čudeža.

Ne, niste normalni. Ker sicer tvoja hči ne bi imela težav s prijatelji. Ja, sem mama in moji nikoli niso imeli težav, tudi danes jih nimajo. In ne, nič boljša nisi od mene. Misliš, da je tvoje gledanje zviška na tiste punce s težkimi razmerami doma in obsojanje kaj bolj prijazno, kot če jaz eni šolarki rečem smrklja? Misliš, da tvoja ne zazna, kaksno je tvoje mišljenje o njih? Polna predsodkov, obtoževanja in spodbujanje hčerke, da se jih izogiba, kot da so kužne. Tu si ti tista, ki v temi o otrocih nima kaj iskati. Ker vzgajaš vzvišeno samovšečnico, ker si ti vzvišena samovšwčnica in ker nimaš pojma, da ravno taki otroci v stiskah največkrat potrebujejo največ razumevanja, prave prijatelje in veliko bolj trpijo kot tvoja jokica, ki nima best frendice. In ne bluzi, da vse veš zato, ker kao poznaš starše. Kako veš, kaj punce gledajo na telefonih? So ti njihovi starši povedali? Kako veš, kaj govorijo v šoli? Kako sedijo na avtobusih? Kako veš za njihove medsebojne prepire? Vse to veš, ker poznaš starše? Ne laži. Tako, kot sem rekla, tvoja mula ti vse poroča. In ja, zato je ne marajo. Morda tudi zaradi drugih stvari, ampak to je gotovo eden od razlogov. Gobec v nobeni družbi ni dobrodošel. Pa bodi užaljena kolikor hočeš.

Ce so neparno st in se s fanti ne druzijo, potem bo vedno ena na busu sama sedela. Aja samo, da ne bo tvoja al?

Ja, samo da ne bo moja. Kako pa ti razmišljaš? Samo da bi bila tvoja? Za koga pa naj me skrbi na tem svetu, kot za lastnega otroka?

Da gre za veliko manipulacij, ste eni namerno spregledali. Sicer sem tega na tem forumu že vajena. Ne vem, zakaj se odzivam sploh.

Moja sedi dostikrat sama…in rece, se je vmes vsedla k meni xy pa xz pa potem vmes xq pa smo se menjavale….ko gremo s klubom na tekme se punce vsedejo posebej in si z blaznimani im dekami uredijo svoj koticek na dveh sedezih 😉

Berem in se cudim. Ce je sosolka res tak manipulst in narcis, kot pravis, bi jaz svetovala svoji, da naj se drzi cim delj stran od nje in naj ne rine v njeno blizino…

Ljudje so zanimivi, ker se sploh ne zavedajo, koliko povedo o sebi včasih v enem samem stavku. Ko ločena mamica problematične deklice meni pred šolo jamra, kakšen prasec je njen bivši, ker jo je varal, zdaj pa imata probleme, ker se ne znata zmeniti okoli vzgoje.. Mi je jasno, da za vzgojo otrok časa in energije nima, ker še vedno predeluje zamero do bivšega. In karkoli ta punca počne v šolo slabega, je odraz tega, da doma nima pozornosti in vzgoje. Ker se je oče preselil na drugi konec Slovenije, mama pa preutrujena od čustvene prtljage ne zmore vzgajati dveh otrok sama, pa še v službo mora hoditi. Sicer zelo prijazna mamica, ampak ne zmore in ne zna, rezultat je otrok, ki vse frustracije izlije v šoli na vrstnike. Moja hči ne bo nastavljala vedno drugega lica takim, ki so nesramni samo zato, ker so v resnici ubogi in rabijo tolažbo in prijatelje. Žal..

Če ste se našli med problematičnimi starši, mi je zelo žal. Spravite se v red, pa vam noben več ne bo mogel pritiskati na občutljive gumbe.

Saj sem ji svetovala in se drži tega. To ni ena izmed teh treh, ki sem jih opisal na začetku, ampak ena, ki ima sicer svojo “bestiko”, ampak gre vmes malo po razredu in na fini način razdira prijateljstva drugje. Vse za pozornost. Ima pač tako moč, da uroči. Postavi se pa tako blizu, da se dobesedno dotika in pogleda globoko v oči in govori “z ono se ne bova družili, sami bova, ona ni ok …”. Če ne bi bila enkrat zraven in slišala, ne bi vedela in verjela. To se je potem zgodilo še mnogokrat, ampak me ni več tako presenetilo.

Lepo, da znajo. Ni povsod tako, nimajo vsi take sreče. Nesrečni otroci so zelo posesivni, si nekoga izberejo in če imajo moč nad njim, se ta drugi ne sme z nikomer pogovarjati. Veliko je čustveno podhranjenih otrok. Doma nihče nima časa, po možnosti imajo starši polne roke dela  sorojencem, ki si zna bolje izboriti njihovo pozornost, pa utrujeni od službe, pa sto drugih interesov, skrbi.. otroka opazijo samo, če se kaj zgodi, da zboli ali kaj podobnega.

Če ne verjamete, vam povem še nekaj o tej narcisoidni deklici. V razredu, torej v javnosti, se druži z najlepšo deklico v razredu, ki se tega zaveda in je strašno važna. V prostem času izven šole pa se več krat povabi k prijateljici moje hčerke, ker je tam vse dovoljeno, kar doma ne sme. Ekrani in sladkarije v neomejenih količinah, nihče jih ne gleda, kaj počneta… Ko mora iti domov, se včasih celo joče! Ko mi je mamica deklice, h kateri ta hodi, to povedala, so mi zazvonili vsi alarmi! Joče, ker mora domov? To je znak, da ji doma ni dobro, da doma nekaj ne štima. In ker tudi te starše poznam, točno vem, kaj je problem. Starša sta grozno stroga, vedno se mora učiti, ker mora imeti same petke, spat ob uri, vse popredalčkano v glavnem. In ko gre k oni punci, tam doživi neko svobodo. Seveda tak otrok ne more biti normalen.

Ne razumeš, sploh niti prebral-a vsega napisanega. Moja hči noče, da bi se kdo družil z njo na silo, jaz še manj. Ona je imela eno sošolko (še lani), s katero sta se zelo dobro razumeli, pa se ena tretja zelo agresivno sili med njiju. Žal ta v sredini nima nobene samozavesti, pa nikomur se ne bi zamerila, zato se pusti. Ampak moji hčerki vedno reče, da se z njo raje druži, ker ona druga je agresivna v tej svoji borbi za njeno pozornost.

O, čakaj, čakaj! Zdaj pa razpredaš bedarije! Nikakor ni res, da otrok, ki doma ne govori dosti o tem, kaj se v šoli dogaja, to počne samo iz tvojih dveh razlogov! Ali torej staršev ne zanima, kaj se z njim dogaja ali pa ima sam maslo na glavi. Popolna bedarija! Eni otroci sčvekajo čisto vse, v detajle povedo, kaj se dogaja, taka je bila moja hčerka, ker je bila pač tak tip, še vedno mi veliko pove, pa je že polnoletna. Drugi ne povedo skoraj nič in moraš iz njih vleči, ampak ne zato, ker so problematični ali pa zato, ker staršev ne zanima, pač pa zgolj zato, ker so tak karakter. Razni spori in ostala jajca pri drugih otrocih jih ne brigajo, gredo mimo njih, zato o njih ne klepetajo doma. Tak je bil moj prvi sin. Če je bilo res kaj nujnega, kar je imelo zvezo z njim, je povedal, drugače se s temi trači niti ukvarjal ni. Kaj se je dogajalo v šoli med njegovimi sošolci smo izvedli od drugih.

Poglej, tvoji hčeri se ne dogaja nobena krivica. Pač ena mulka drugo prepričuje, naj bo samo njena prijateljica, una ji pa podleže. In kaj naj bi zdaj svetovalni delavci naredili? Prisilili to pasivno, da se mora družiti s tvojo? Prisilili obe, da se morajo družiti s tvojo? Razna “izobraževanja” na to temo ne pomagajo, to, da bo una vedela, da se tvoja hči slabo počuti, ne pomaga, ker je ona prepričana, da tvoja hči pretirava in da se samo štuli, kjer ji ni mesto. In ker se tudi ta, ki hoče samo eno prijateljico, slabo počuti. Najbrž tudi tista pasivna, ker jo ves čas obe bombardirata. Ni samo tvoja tukaj revica, ki jo drugi dve ne razumeta. Vsaka od njih ima svoje strahove in svoje težave.

Ne moreš ti bojevati bitk glede prijateljstva za tvojega otroka. Sama jih mora. Bolj ko se boš ti vmešavala, bolj jim bo tvoja hči šla na jetra, verjemi. Vsi smo dali skozi OŠ in verjemi, da so res redki tisti, ki so se med ostalo mularijo ves čas počutili odlično. Jih praktično ni. Celo razredni frajerji, ki so druge šikanirali, so imeli svoje demone. Ja, tvoja hči je frustrirana, ampak ne moreš ji prihranit frustracij tako, da boš ti urejala zadeve namesto nje. Ona sama se mora soočiti s tem, kako s frustracijami shajati. Če ji boš poskušala urediti življenje brez frustracij, se bo pa zlomila, ko končno pade na realna tla. V realnem življenju moraš biti še kako sposoben soočati se s frustracijami, drugače te hitro sesuje. In potem smo priča takim in drugačnim psihičnim boleznim, depresijam itd.

Brez skrbi, da ni naključje, da je vedno več teh bolezni v zahodnem svetu, ki se ne zna več spopadati s frustracijami. Otrok hitro postane mimozica, ki jo najmanjši vetrič uniči. Če so pa tudi starši vsi spsihirani, kako njihovo dete trpi in jim zato krvavi srce, pa sploh. Delati na samozavesti, to je vse! Ti se pa prepričaj, da jo dejansko nihče ne ogroža, da je nihče ne šikanira in zajebava in da stanje ni tako, da bi ti moralo srce krvaveti. Sploh pa ne daj tega vedeti hčeri, ker bo res mislila, da se ji dogaja grozljiva tragedija.