Hči je v razredu osamljena
prav imaš, 29.10.2024 ob 13:45
Razumem. Zna biti uničujoče za otroško psiho in tudi izgubi zaupanje v ljudi in zagreni otroštvo. Jaz bi rekla, da jo vpiši na nek ekipni šport, ne individualni kot je npr. tenis, kjer morajo otroci sodelovati, npr. deliti žogo…., plesati..kjer bo lahko ustvarila normalne socialne stike in zaživela.
Ne glede na to, kaj ti drugi tukaj pišejo, situacija ni normalna in vzgojna – v šoli bi morali spodbujati all inclusiveness.
Zelo dober nasvet. S tem si bo ustvarila še en socialni krog in pridobila dodatne socialne veščina, ponavadi imajo otroci en socialni krog v šoli, drugega v soseski, tretjega pri športu, četrtega v okviru družine in sorodnikov…, nekje bo že popularna in našla frendice, hkrati pa jo bo šport naredil fit in samozavestno, zelo pomembno v letih, ko so punce polne nesigurnosti.
Je pa zanimivo res, da fantje nimajo tovrstnih težav in da so deklice lahko tako krute, jaz se ne spomnim, da bi v otroštvu kadarkoli kdorkoli kogarkoli izključeval v družbi, niti da bi se kdorkoli prav udinjal nekomu za prijateljstvo, takmu bi se smejali, da je homo.
Žalostna mama, 29.10.2024 ob 18:26
Res, 29.10.2024 ob 18:14
Berem in se cudim. Ce je sosolka res tak manipulst in narcis, kot pravis, bi jaz svetovala svoji, da naj se drzi cim delj stran od nje in naj ne rine v njeno blizino…
Če ne verjamete, vam povem še nekaj o tej narcisoidni deklici. V razredu, torej v javnosti, se druži z najlepšo deklico v razredu, ki se tega zaveda in je strašno važna. V prostem času izven šole pa se več krat povabi k prijateljici moje hčerke, ker je tam vse dovoljeno, kar doma ne sme. Ekrani in sladkarije v neomejenih količinah, nihče jih ne gleda, kaj počneta… Ko mora iti domov, se včasih celo joče! Ko mi je mamica deklice, h kateri ta hodi, to povedala, so mi zazvonili vsi alarmi! Joče, ker mora domov? To je znak, da ji doma ni dobro, da doma nekaj ne štima. In ker tudi te starše poznam, točno vem, kaj je problem. Starša sta grozno stroga, vedno se mora učiti, ker mora imeti same petke, spat ob uri, vse popredalčkano v glavnem. In ko gre k oni punci, tam doživi neko svobodo. Seveda tak otrok ne more biti normalen.
Ajooooj, še ena pavšalna ocena! Lahko gre čisto preprosto za to, da ji doma ne dovolijo računalnika in TV in sladkarij neomejeno, pri teh frendici pa ni nobenega problema in zato joka, ko mora domov predčasno. Ne pa ker ji čisto ničesar ne bi dovolili in ker hočejo, da se kar naprej uči.
Sploh pa očitno imaš uvid v osebna življenja čisto vseh sošolk tvoje hčere, točno veš, kakšne vzgojne prijeme imajo starši, koliko časa se mora nekdo učiti, kaj ji prepovedujejo, kaj od nje zahtevajo… Točno vse, kaj se dogaja na obiskih, kjer tvoje hčere sploh zraven ni… Meni se to ne zdi normalno, oprosti. Si sploh zaposlena ali 24/7 preučuješ odnose sošolk svoje hčere v šoli in doma?
Žalostna mama
29.10.2024 ob 16:51
……………….
Odgovor na objavo uporabnika
vse izhaja od doma, 29.10.2024 ob 16:30
Če je tvoja hčerka samo pol toliko zatežena kot ti, je povsem jasno, zakaj je imajo poln k*
………………..
Ne morem težiti nikomur, ki tega ne želi. Zakaj pa bereš moje zapise potem?
_______________________
Očitno zelo nerada pogledaš v ogledalo, kajne? Verjamem, da ti je lažje pasivno agresivno udarit nazaj, kot se usesti sama s sabo, si naliti kozarec resnice in si priznati, da še kako postavljaš vašo družino in svojo hčerko na piedestal in nad ostale. Da bi dokazala svoj prav in krivico, ki bi se naj godila tvoji sončici, si pripravljena pisat esej za esejem, ker ti ne vsi kimajo, vedno bolj pljuvaš po njenih sošolkah, njihovih družinah, celo zelo zasebne zadeve že mečeš na javni forum.
Ne, nisi vljudna, omikana bla bla bla. Si v bistvu ohola in navidezno oh in sploh. Si skoraj upam stavit, da je tvoje sonce prav tako, zato pa je nobena ne mara oziroma vsaj ne dlje časa.
Ampak seveda je tole popolni napad na tvojo in njeno superiornost, tako da le udari z vsemi topovi.
ula–, 29.10.2024 ob 18:46
Žalostna mama, 29.10.2024 ob 15:38
vidim, 29.10.2024 ob 14:16
A imaš samo enega otroka? _Službo 10ur? A kosilo in vrt ima babica prek? Nekam dosti veš o dogajanijih in tračih v razredu, paralelki in nasplošno o šoli – o to ti tamala trača doma? Ni čudno, da ni nekaj priljubljena med sošolkami….
Ah daj no.. A si se našla morda v opisu, sem ti s čim stopila na rep? Če nekaterim staršem otroci doma nič ne povedo, še ne pomeni, da je to ok ali bolj prav. Moja doma pove, ker je taki karakter, da pač rada pove. Je komunikativna, odprta, rada da iz sebe svoja čustva. A bi jih morala zadrževati v sebi, dokler ji ne bi enkrat vse prekipelo in bi si začela žile rezat, padla v depro ipd.? A to je bolj prav? Če vam otrok doma ne govori, kaj vse doživlja, sta razloga v glavnem (po navadi) dva. Ali on tisti, ki ima maslo na glavi in samo upa, da ne bo prišlo do vas, kakšne grdobije dela drugim. Ali pa ve, da staršev to ne zanima, ker nimajo časa ali ne želijo posvečati časa / energije, da bi se s tem ukvarjali. Torej gre za zapuščenega otroka, ki je obupal nad tem, da bi doma iskal tolažbo, pomoč ali nasvet. Taki običajno kasneje ob priliki vse to najdejo na ulici med “prijatelji”, s katerimi si podajajo igle in joint. Morda pretiravam, ampak v večini primerov je tako, da s strani staršev zapuščeni otroci padejo iz obupa v neko družbo, ki ni nujno dobra družba. Ko enkrat pride tako daleč, je pa žal prepozno. Tudi ekrani so danes že podobno nevarni kot droge, saj delajo škodo na vseh področjih in povzročajo odvisnost. Čustveno podhranjeni otroci se bodo vedno nekam zatekli, to je dejstvo. Samo vprašanje, kaj bo prej pri roki.
O, čakaj, čakaj! Zdaj pa razpredaš bedarije! Nikakor ni res, da otrok, ki doma ne govori dosti o tem, kaj se v šoli dogaja, to počne samo iz tvojih dveh razlogov! Ali torej staršev ne zanima, kaj se z njim dogaja ali pa ima sam maslo na glavi. Popolna bedarija! Eni otroci sčvekajo čisto vse, v detajle povedo, kaj se dogaja, taka je bila moja hčerka, ker je bila pač tak tip, še vedno mi veliko pove, pa je že polnoletna. Drugi ne povedo skoraj nič in moraš iz njih vleči, ampak ne zato, ker so problematični ali pa zato, ker staršev ne zanima, pač pa zgolj zato, ker so tak karakter. Razni spori in ostala jajca pri drugih otrocih jih ne brigajo, gredo mimo njih, zato o njih ne klepetajo doma. Tak je bil moj prvi sin. Če je bilo res kaj nujnega, kar je imelo zvezo z njim, je povedal, drugače se s temi trači niti ukvarjal ni. Kaj se je dogajalo v šoli med njegovimi sošolci smo izvedli od drugih.
Poglej, tvoji hčeri se ne dogaja nobena krivica. Pač ena mulka drugo prepričuje, naj bo samo njena prijateljica, una ji pa podleže. In kaj naj bi zdaj svetovalni delavci naredili? Prisilili to pasivno, da se mora družiti s tvojo? Prisilili obe, da se morajo družiti s tvojo? Razna “izobraževanja” na to temo ne pomagajo, to, da bo una vedela, da se tvoja hči slabo počuti, ne pomaga, ker je ona prepričana, da tvoja hči pretirava in da se samo štuli, kjer ji ni mesto. In ker se tudi ta, ki hoče samo eno prijateljico, slabo počuti. Najbrž tudi tista pasivna, ker jo ves čas obe bombardirata. Ni samo tvoja tukaj revica, ki jo drugi dve ne razumeta. Vsaka od njih ima svoje strahove in svoje težave.
Ne moreš ti bojevati bitk glede prijateljstva za tvojega otroka. Sama jih mora. Bolj ko se boš ti vmešavala, bolj jim bo tvoja hči šla na jetra, verjemi. Vsi smo dali skozi OŠ in verjemi, da so res redki tisti, ki so se med ostalo mularijo ves čas počutili odlično. Jih praktično ni. Celo razredni frajerji, ki so druge šikanirali, so imeli svoje demone. Ja, tvoja hči je frustrirana, ampak ne moreš ji prihranit frustracij tako, da boš ti urejala zadeve namesto nje. Ona sama se mora soočiti s tem, kako s frustracijami shajati. Če ji boš poskušala urediti življenje brez frustracij, se bo pa zlomila, ko končno pade na realna tla. V realnem življenju moraš biti še kako sposoben soočati se s frustracijami, drugače te hitro sesuje. In potem smo priča takim in drugačnim psihičnim boleznim, depresijam itd.
Brez skrbi, da ni naključje, da je vedno več teh bolezni v zahodnem svetu, ki se ne zna več spopadati s frustracijami. Otrok hitro postane mimozica, ki jo najmanjši vetrič uniči. Če so pa tudi starši vsi spsihirani, kako njihovo dete trpi in jim zato krvavi srce, pa sploh. Delati na samozavesti, to je vse! Ti se pa prepričaj, da jo dejansko nihče ne ogroža, da je nihče ne šikanira in zajebava in da stanje ni tako, da bi ti moralo srce krvaveti. Sploh pa ne daj tega vedeti hčeri, ker bo res mislila, da se ji dogaja grozljiva tragedija.
Podpis pod tole. Sicer pa avtorica tako ni pripravljena sprejeti drugačnega mnenja. Škoda, ker mi deluje kot dobra oseba, ki ne ve, da s pretiranim vmešavanjem v hčerine odnose s sošolkami, dela hčeri medvedjo uslugo in se zna zgoditi, da se bo kot odrasla res zlomila ob prvih resnih težavah.
Žalostna zgodba. V bistvu je tako, da sem tudi jaz imel 30+ let nazaj isti problem med sošolkami v OŠ in kasneje tudi v gimnaziji, ko so se sošolke dale v skupine in se je ena skupina norčevala iz drugih. Predvsem so vedno v skupinah bile odličnjakinje in tiste, ki so bile pravdobre, ostale pa so bile v drugi skupini … in ravno tiste s slabšimi ocenami so res bile zelo nesramne do onih “piflark”, kot so jih klicale. Ko je bil čas za kontrolke, so se pa slinile okoli piflark in hotele, da jim pomagajo med kontrolkami … seveda so bile dobre in so pomagale … po kontrolkah pa spet ista pesem. Kot, da bi ženske to imele v krvi oz. v genih. Ampak tu tema teče o tvoji hčerki.
Meni se zdi, da sta z možem že naredila kar veliko za svojo hčerko (pogovori z njo, razumevanje njenega doživljanja in vključenosti v njen čustveni svet).
Jaz bi še probal druge “metode … Probajta jo spodbujati, da si najde nove prijatelje izven razred. Lahko leto starejšo ali leto mlajšo … če ima že prijateljice iz paralerke, bi morda lahko počasi gradila globje stike z njimi. Recimo, da jo povabi k sebi domov ali na kolesarjenje ali nekaj, kar pač radi obe počneta.
Mene je recimo najbolj zmotil tisti del – da ko učitelji dajo v pare učence, ona stalno ostane sama. Tu bi rad, da še gresta do učiteljev in predlagata, da se učitelji in šolska svetovalna služba vključi v proces. Itak, da vsak rad sedi s tistim, ki mu je “boljši” prijatelj. Pri nas v gimnaziji so profesorji težavo rešili tako – 6 miz smo imeli v eni vrsti, 6 v drugi in 6 v tretji. Prva miza je morala biti vedno polna, druga isto, v tretji pa ostanek. Ampak v tretji vrsti so vedno sedeli/sedele tisti/tiste, ki so radi motili pouk. V prvih vrstah smo se lahko sami posedali, v drugih in tretjih pa profesorji. Torej, če slučajno učitelji ne vidijo njene situacije, jim razložita kaj se dogaja, ker šola je dolžna poskrbeti, da se ne delajo razlike, posmehovanja in drugih problemov. Recimo pri šolski svetovalni se lahko dogovorite, da bolj pogosto pomaga pri socialni integraciji, ker lahko organizira dejavnosti, kjer otroci spoznavajo vrednost sodelovanja pa tudi spoštovanje. Tu še bi lahko izpostavil, da jo spodbujata, da ostane zvesta sebi in ne ugaja drugim za vsako ceno … in pa, da si poišče prijateljice, ki so na ravni njenega razmišljanja in njenih pričakovanj. Omenita učiteljem, da jih v skupinah včasih sami določijo in naj jo vključita v kakšno skupino ali pa naj bo kdaj kakšna izjema in je tista, ki bo ostala brez para, vsakič v enem paru. Recimo danes pri enem paru, jutri pri drugem.
Omenila si, da ima že prijatelje izven šole. Naj proba te vezi z njimi in tudi z novimi krepiti, ker ji te vezi lahko pomagajo ohranjati čustveno ravnovesje in samozavest, tudi, če je šolsa trenutno za njo neprijetno okolje.
Pa še to … prav je, da se sama z možem zavedata in tudi hčerki obrozložita in jo opominjata, da so prijateljski odnosi pri teh starostih pogosto nestabilni in nihajo, zato je težje najti prijateljico, še posebej, ker se otroci pri teh starostih še učijo, spoznavajo in hočejo biti v neki skupini videni in sprejeti – tako kot tvoja hčerka.
Omenita pa še hčerki, da ko bo šla v srednjo šolo, bo tam imela povsem druge prijatelje in okolje. Osnovna šola je vedno takšna doba odraščanja, ko se otroci še oblikujejo in odkriajo kdo so in kaj jih zanima. Ampak hčerki povej, da ko bo odrasla, bodo spomini iz osnovne šole kar hitro zbledeli.
Le naprej jo podpirajta in spodbujajta.
Jaz bi/bom isto ukrepal, če bo kateri od mojih otrok v podobni situaciji, kot je tvoja hčerka.
Je treba brat. Piše, da ima družbo izven šole in razreda, moti jo izključno to, ker jo določena sošolka/e ne marajo v svoji družbi. Prav tako se nihče ne norčuje iz nje, samo pač se ne želijo 24/7 družiti z njo.
Če je najmanj 50% po materi, se ni za čudit. Če pa ni, kar bi bil ob takem poveličevanju čudež, se naj pa mati vpraša, zakaj to počne svoji hčerki.
Jaz pa sem mati tiste tihe. Tudi na mojo se je obesil tak mali narcisticni bully iz direktorske druzine, kjer starsi obvladujejo pol kraja in sole. Mojo drzim cim bolj stran od nje. Zadnja v solo, po pouku za 30min k podaljsanem da bully odide potem domov. K uciteljicam tezit da naj je ne dajejo v par ali skupino skupaj s to punco. Rojstni dan ima? Zal nase ne bo! Paaaa ceeee staaaa bff…hmmm no ja pa nista a ne…Na svoj rojstni dan je ne vabi.
In pol je tadruga nic kaj boljsa ki se s prvo skoz fajta in hoce mojo za sebe. Mislite da je kaj boljsa id prve? Ko taprve ni jo pa druga buzerira. Za znoret. Hodim tezit ucteljicam naj mojo drzijo cim bolj stran od obeh. Na sreco so uciteljice enakega mnenja…
MakroLopo, 30.10.2024 ob 01:02
Žalostna zgodba. V bistvu je tako, da sem tudi jaz imel 30+ let nazaj isti problem med sošolkami v OŠ in kasneje tudi v gimnaziji, ko so se sošolke dale v skupine in se je ena skupina norčevala iz drugih. Predvsem so vedno v skupinah bile odličnjakinje in tiste, ki so bile pravdobre, ostale pa so bile v drugi skupini … in ravno tiste s slabšimi ocenami so res bile zelo nesramne do onih “piflark”, kot so jih klicale. Ko je bil čas za kontrolke, so se pa slinile okoli piflark in hotele, da jim pomagajo med kontrolkami … seveda so bile dobre in so pomagale … po kontrolkah pa spet ista pesem. Kot, da bi ženske to imele v krvi oz. v genih. Ampak tu tema teče o tvoji hčerki.
Meni se zdi, da sta z možem že naredila kar veliko za svojo hčerko (pogovori z njo, razumevanje njenega doživljanja in vključenosti v njen čustveni svet).
Jaz bi še probal druge “metode … Probajta jo spodbujati, da si najde nove prijatelje izven razred. Lahko leto starejšo ali leto mlajšo … če ima že prijateljice iz paralerke, bi morda lahko počasi gradila globje stike z njimi. Recimo, da jo povabi k sebi domov ali na kolesarjenje ali nekaj, kar pač radi obe počneta.
Mene je recimo najbolj zmotil tisti del – da ko učitelji dajo v pare učence, ona stalno ostane sama. Tu bi rad, da še gresta do učiteljev in predlagata, da se učitelji in šolska svetovalna služba vključi v proces. Itak, da vsak rad sedi s tistim, ki mu je “boljši” prijatelj. Pri nas v gimnaziji so profesorji težavo rešili tako – 6 miz smo imeli v eni vrsti, 6 v drugi in 6 v tretji. Prva miza je morala biti vedno polna, druga isto, v tretji pa ostanek. Ampak v tretji vrsti so vedno sedeli/sedele tisti/tiste, ki so radi motili pouk. V prvih vrstah smo se lahko sami posedali, v drugih in tretjih pa profesorji. Torej, če slučajno učitelji ne vidijo njene situacije, jim razložita kaj se dogaja, ker šola je dolžna poskrbeti, da se ne delajo razlike, posmehovanja in drugih problemov. Recimo pri šolski svetovalni se lahko dogovorite, da bolj pogosto pomaga pri socialni integraciji, ker lahko organizira dejavnosti, kjer otroci spoznavajo vrednost sodelovanja pa tudi spoštovanje. Tu še bi lahko izpostavil, da jo spodbujata, da ostane zvesta sebi in ne ugaja drugim za vsako ceno … in pa, da si poišče prijateljice, ki so na ravni njenega razmišljanja in njenih pričakovanj. Omenita učiteljem, da jih v skupinah včasih sami določijo in naj jo vključita v kakšno skupino ali pa naj bo kdaj kakšna izjema in je tista, ki bo ostala brez para, vsakič v enem paru. Recimo danes pri enem paru, jutri pri drugem.
Omenila si, da ima že prijatelje izven šole. Naj proba te vezi z njimi in tudi z novimi krepiti, ker ji te vezi lahko pomagajo ohranjati čustveno ravnovesje in samozavest, tudi, če je šolsa trenutno za njo neprijetno okolje.
Pa še to … prav je, da se sama z možem zavedata in tudi hčerki obrozložita in jo opominjata, da so prijateljski odnosi pri teh starostih pogosto nestabilni in nihajo, zato je težje najti prijateljico, še posebej, ker se otroci pri teh starostih še učijo, spoznavajo in hočejo biti v neki skupini videni in sprejeti – tako kot tvoja hčerka.
Omenita pa še hčerki, da ko bo šla v srednjo šolo, bo tam imela povsem druge prijatelje in okolje. Osnovna šola je vedno takšna doba odraščanja, ko se otroci še oblikujejo in odkriajo kdo so in kaj jih zanima. Ampak hčerki povej, da ko bo odrasla, bodo spomini iz osnovne šole kar hitro zbledeli.
Le naprej jo podpirajta in spodbujajta.
Jaz bi/bom isto ukrepal, če bo kateri od mojih otrok v podobni situaciji, kot je tvoja hčerka.
Pajade! zdaj se bo pa šolska svetovalna ukvarjala z eno perlo, ki bi rada imela točno določeno prijateljico, ki pa se raje druži z nekom drugim. Nihče je ne zeza, nihče je ne šikanira. Ona bi samo, da je tista njena prijateljica in da odjebe uno tretjo. Nobena druga punca v razredu kot prijateljica ne pride v poštev, ker gre za “slabe” punce. Ona hoče točno to punco. Ma ne me jebat!! Razvajenka, ki ji mamica vse rihta, tudi prijateljice. In ker ne gre zlepa, hoče na silo.
Zdaj si pa predstavljaj, da gre mati od ene teh “neprimernih” do šolske svetovalne in želi, da bi tvoja postala frendica z njeno hčerjo, ki si tvojo želi za prijateljico. In šolska svetovalna začne delovati tako, da tvojo spravi skupaj z uno. Razredničarka jih vedno daje skupaj v busu, delu v dvojicah itd. Tvoja hči je proti, noče je za frendico. In kaj zdaj? Si ti za? Bi se strinjala s tem, da se šola vpleta in na silo spravlja skupaj tvojo in uno “neprimerno”? Ne, aneda? No, podobno je pri tej punci, s katero tvoja hoče frendarit. Zato tudi mlačen odziv te druge mame. Očitno ji ni do tega in tvojo pač sprejme, ko druge ni. Ampak to je tudi vse.
Žalostna mama, 29.10.2024 ob 11:48
Pozdravljeni.
Tema bolj spada v kakšno drugo rubriko/forum, ampak gledam, da se v drugih forumih na tej strani zelo malo dogaja. Že na začetku lepo prosim brez obsojanja in nesramnih odgovorov.
Z možem imava 12-letno hčerko, smo urejena in čisto normalna družina. Doma imamo mir, se razumemo in imamo radi. Hčerko sicer že mečejo hormoni, tako da tipičnim najstniškim težavam se težko izognemo, ampak generalno gledano mislim, da dobro vozimo.
Hči je na pogled povsem normalna punca, v ničemer ne izstopa. Je luštna, vitka, nadarjena za šport, hodi na plesne, je prijazna in v glavnem nekonfliktna, ima tudi lepe ocene. Učitelji nikoli o njej ne povedo nič slabega, vse ok, prijazna, olikana, vljudna. Ima pa problem, ker se v razredu počuti osamljeno. V razredu je 11 punc, že to je problem, ker so neparno število in ko se je treba dati v pare, vedno ena ostane sama. V parih sedijo v razredih, najhuje pa je, ko gredo na izlet in potem se včasih zgodi, da na busu sedi sama. V razredu je skupina 6 deklic, s katerimi hči nima nobenih problemov, ampak nikakor ne sodi mednje. To so punce, ki jim ni mar za šolo in ocene, prihajajo iz bolj ali manj neurejenih domov, doma so priča neprimernemu vedenju staršev, imajo preveč svobode, lutajo po mestu same, ker staršem ni prav dosti mar zanje, na pametnih telefonih spremljajo neprimerne vsebine, kar dodatno vpliva na vedenje itd. Se tudi kregajo, govorijo slabeo ena o drugi, potem se pobotajo in objemajo, skratka ena sama drama. Niso slabe punce, ampak moja hči s takimi nimam nič skupnega, ne paše mednje, torej ta skupina odpade. Potem pa ostane še 5 punc, kjer je problem, ker so neparno število. Dve od teh sta zelo povezani, vedno sedita skupaj in se tudi izven šole veliko družita, sta kao najboljši prijateljici. S tem, da ena od njiju vsake toliko “spelje” družbo kakšni drugi, ker ima to moč (glavna zvezda v razredu, same petke, samozavest na višku itd.), ampak v glavnem pa se moja hči znajde med zadnjima dvema, torej v nesrečnem trikotniku, kjer je ena vedno “tretje kolo”. Lahko bi sicer bilo vse ok, če se ena od teh ne bi zelo agresivno grebla za pozornost tretje, ki je zelo pasivna in se ne bi rada nobeni zamerila, torej ne moji hčeri in ne oni drugi, ki je na mojo hčerko prav bolestno ljubosumna. Najbolje je, ko ena od teh v šoli treh manjka. Ko je ta, za katero se dve grebeta, manjkala, sta se moja hči in ona druga, ki je sicer na mojo ljubosumna, zelo lepo povezali. Celo zmenili sta se, da ne bosta več ena na drugo ljubosumni, ko pride tretja nazaj v šolo. Ampak, ko so bile spet vse tri v šoli, je ona druga po par dneh pozabila na obljube in dogovore z mojo hčerko.
Ker vedno ena trpi in je odrinjena, sem poklicala obe mami (vse tri mame se dobro poznamo) in predlagala, da se dobimo eno popoldne s hčerkami in poskusimo našim puncam pomagati s pogovorom, da bi deklice dojele, da so tudi vse tri skupaj lahko dobre prijateljice, in to brez, da se eno vedno izloči. Pa moram reči, da ni bilo nekega hudega interesa. Mislim, da po tihem njima paše, da je tako. Mami te pasivne deklice je vseeno, njena itak nikoli ne bo zapuščena in sama, ker se dve borita zanjo. Mama one druge pa po mojem po tihem navija, da bo njena močnejša od moje in da si bo že izborila svoje. Grebe se pa tako zelo, da je cel prvi teden šole, ko so se morali pri vseh predmetih posedeti, dobesedno laufala od razreda do razreda in se drla na ono tretjo, da bosta sedeli skupaj. Vedno ji ni uspelo sicer, ampak moja hči pravi, da se ji to zdi vse skupaj zelo naporno.
Jaz se s svojo hčerko veliko pogovarjam in opažam zadnje čase, da se zelo zrelo izraža in zelo dobro razume, kaj se dogaja okoli nje, zakaj se nekdo obnaša, kot se ipd. Enostavno se ji zdi prenaporno in preveč neumno, da bi se borila za prijateljico, ki nima noben hrbtenice, da bi izrazila svoje mnenje. Ta tretja “pasivna” namreč samo skomiga z rameni, nima neke samozavesti, da bi povedala, kaj ona hoče in s kom bi ona bila raje prijateljica. Lani sta sicer bili bolj povezani, ker je ona tretja bila res zelo nesramna včasih do obeh, leto pa je ona malo obrnila taktiko in se je tehtnica malo prevesila proti sredini. S to “pasivno” sicer hodita skupaj na plesne 2x tedensko in tudi med poletnimi počitnicami sta se kar nekaj krat obiskali, a ko sta prišli v šolo, je ona tretja zmešala vse štrene. Menda je prvi teden pri vsaki uri že predčasno začela metati stvari v torbo (enkrat jo je ena učiteljica celo skregala zaradi tega), da se je čimprej zapodila iz razreda proti drugemu razredu, da je ja prišla pravočasno, da je dobila prosto mizo za dve in poskušala na vse načine, da bi sedela z ono. In ko ji je kdaj uspelo, se je moji hčerki prav hinavsko posmehovala. Vem, da hči o tem ne laže, ker jo prav posnema, kako ona to počne. Nesramno in zlobno. Takoj, ko one “pasivne” ni bilo v šoli cel teden, pa je obrnila ploščo in hotela biti z mojo hčerko prijateljica. Ker je moja pametna, jo je vprašala, zakaj se grdo obnaša do nje, ko so vse tri. In zaupala ji je, da se boji biti sama, torej ima isti problem kot moja. Zmenili sta se, da bosta odslej, ko pride tretja nazaj, vse tri ok, ampak je splavalo po vodi. To se sicer zgodi več krat na leto tako.
Skratka, moja hči je vedno bolj žalostna in pravi, da ji je težko biti v razredu tako zelo sama. Zdaj so že punce iz paralelke opazile, da je sama in jo včasih povabijo v družbo, če je prilika. Ena ji je celo rekla, da očitno nima sreče v svojem razredu, torej drugi vidijo, da z njo ni nič narobe, ampak pač ima smolo.
Meni in možu se dobesedno srce para, ker veva, da sicer izven šole nima težav z odnosi, je komunikativna, izjemno vljudna in prijazna do vseh (veliko pohval dobiva od zelo različnih ljudi, tudi učitelji pravijo isto). Imamo sosede, same družine, razume se tako z mlajšimi, kot s starejšimi otroki. Je pa res, da nima ene sovrstnice, s katero bi bili res dobri prijateljici, večina okoli nas so vsi mlajši. Če smo kdaj bili na dopustu nekje, kjer je bila prilika za najti družbo, si je ona vedno našla družbo kakšnega otroka ali več njih. Pa včasih niso govorili slovensko, ampak to ni bila ovira. Tudi z možem sva družabna, vesela in komunikativna človeka, imamo prijatelje, ljudje nas imajo radi. Seveda ne vsi, ker je to nemogoče in ker se ne trudimo biti vmes všečni, ampak s tistimi, s katerimi nam je prijetno.
Skratka, če se je kdo sploh prebil skozi to moje pisanje, bi bila vesela, če ima kdo idejo, kako hčerki pomagati.
V obupu si sem ji dala že nekaj nasvetov, na katere nisem ponosna, ampak kot včasih pravijo, v sili še hudič muhe žre. Nisem ponosna na to, ampak sem ji že tudi rekla, da če se tista njena “nasprotnica” tako grebe za to, s katero bi ona rada bila prijateljica, naj bo pač ona močnejša in se še bolj potrudi. Naj gleda, da jo bo prva vprašala, če bosta skupaj sedeli ipd. (v razredu, na busu, ko gredo na izlet ipd.). Ampak potem mi hči reče, da se ji to zdi neumno in prenaporno. Seveda ima prav, saj jaz to vem, ampak …
Ima kdo kaj več izkušenj ali idejo, kako pomagati otroku v taki situaciji?
Pa lepo prosim brez obsojanja. Hvala.
- Naj stoji za svojimi načeli..
Argument, da vse izhaja iz doma si lahko nekam zataknete.
V starih, za večino modernih posrančkov smrdljivih socialističnih časih, smo se vsi otroci družili med seboj. Od 3. leta do 20+, ne glede na soc-ekn status in razmere doma. Če se je kateri pametnjakovič hotel izpostavit na neempatičen, izprijen način (ja otroci so lahko žive zlobe), smo se zbrali, ga nabunkali in takoj socializirali. Pa smo se sporekli, jezili, uveljavljali vsak svoj prav, a je na koncu bil red. Brez posredovanja staršev, učiteljev,…šola pa nikoli ni bila zaklenjena.
Tu pa berem, hčerke vam vse po vrsti jokajo zaradi prijateljic, nasilja vedno več, nihče ne more pomagat, živi se v nenehnem strahu, v šole se je potrebno najavit, ker so zaklenjene. Samo streljanje vam še manjka.
Ne glede na puberteto, hormone bla bla, ni normalno da jočejo zaradi tega. Ni normalno, da je ata kreten, mama koza, sestra opica, učitelji pa prasci, ki jih je treba pobit.
Vsem vam manjka spoštovanja. Kar pomeni, da se dejansko nimate radi (kot se ima rad sočlovek). Ker brez spoštovanja tudi ljubezni ni oz.je zlagana.
Tako pa vam je sistem podtaknil feminizem, lgtb, razdrl družine in vas zasužnjil. Starši in učitelji ste svojo avtoriteto prostovojno podarili bogatim stricom in dali vaše otroke sistemu v last. In, ker ste retardirani se boste raje žrli med seboj, kakor zoperstavili sistemu. Nič, tudi starši boste kmalu jokali. Če ne prej, ko vam ta krasni sistem pobije otroke.
Jaz pa sem mati tiste tihe. Tudi na mojo se je obesil tak mali narcisticni bully iz direktorske druzine, kjer starsi obvladujejo pol kraja in sole. Mojo drzim cim bolj stran od nje. Zadnja v solo, po pouku za 30min k podaljsanem da bully odide potem domov. K uciteljicam tezit da naj je ne dajejo v par ali skupino skupaj s to punco. Rojstni dan ima? Zal nase ne bo! Paaaa ceeee staaaa bff…hmmm no ja pa nista a ne…Na svoj rojstni dan je ne vabi.
In pol je tadruga nic kaj boljsa ki se s prvo skoz fajta in hoce mojo za sebe. Mislite da je kaj boljsa id prve? Ko taprve ni jo pa druga buzerira. Za znoret. Hodim tezit ucteljicam naj mojo drzijo cim bolj stran od obeh. Na sreco so uciteljice enakega mnenja…
In potem ima učiteljica v razredu 25 otrok in 25 mam na puklu – ta ne sme s tem in mora s tistim, tisti ne sme s prvim in mora s tretjim s četrtim pogojno, s petim nikakor, šesti mora biti z vsemi, zakaj moj sedmi nikoli nima glavne besede – mi smo ahahoahaha ne bo ga sedaj prvi in četrti otrok socialcev in ločencev komandiral moj je ja dritektorski…
Hvala za odgovor, ki na neprimerno višjem nivoju od večine ostalih tukaj. Kot sem napisala na začetku, izven šole imamo veliko znancev, prijateljev in sosedov, hči ima družbo. Povsod, kamor gremo, si najde družbo, je odprta in komunikativna, prijazna do mlajših otrok, ti jo imajo še posebej radi… Ne bom rekla, da je kdo od nas popoln, ampak smo pa dobri ljudje. Nikoli nismo bili z nobenimi sosedi ali sorodniki skregani, recimo. Prijatelje pa izbiramo po občutku. Ko človeka dobro spoznaš, vidiš, ali si z njim za skupaj ali ne.
Kot sem jasno napisala, v razredu moja hči nima neke pametne izbire. Zbližala se je z eno, ampak se za to punco zelo agresivno bori še ena, ker so pač neparno število, vse ostale so ali poparčkane ali pogrupirane. Predlagala sem obema mamama, da s puncami dobimo, da poskušamo omiliti ali odstraniti to napetost med temi tremi, da ne bo rivalstva in ljubosumja, pa te mame “nimajo nikoli časa”. Ker ju obe precej dobro poznam, vem, da nista niti dovolj zreli, da bi ta problem lahko rešili. One dve pravita, da se o tem doma s hčerkama kaj dosti ne pogovarjata. Lahko je to morda bolj pametno od tega, da jaz moji vsakič prisluhnem in skušam dajati nasvete, priznam. Najbrž bi bilo bolje, da ji rečem, da je vse ok in bo na srednji šoli bolje. Lahko bi ji tudi na kratko samo rekla, naj se še ona znajde in si izbori svoje… Kaj pa vem, definitivno se bomo od te teme oddaljili na nekaj časa, če bo kaj alarmantnega, bomo pa pač šli v šolo in prosili za sodelovanje ali vsaj nasvet, kaj se da narediti. Kolikor moja hči doma opisuje, njo pač ena od teh dveh punc ves čas odganja stran od tiste, s katero se moja že lep čas najbolj razume. Kolikor je moja tukaj zraven sama kriva, da je tako, pa težko presodim. Pravi, da je obema že več krat povedala, da bi se z veseljem družila z obema, tudi oni ljubosumni je na samem rekla, da nima proti njej nič, da ji noče vzeti prijateljice, ampak naj tudi ona tega ne počne njej.. Pa ne pomaga. Nisem pa zraven, da bi videla in slišala, če ga moja tudi kaj biksa, nimam pojma.
Imam tri otorke.
Tvoja rešitev je, da si priboriš bulijko na svojo stran.
S tamirno ne boš nikam prišla – njej je vseeno, če jo komandira taprva ali pa tvoja – ona hoče imet samo čim manj konflikta in preživet tistih par ur v šoli čim bolj mirno. Če se druži s tvojo in ima potem taprvo za vratom, je to preveč stresno zanjo in zato bo izbrala prvo. Prva se bo ukvarjala s tem, kako tvojo držat stran od mirne in bo svojo agresijo spuščala v tvojo namesto v mirno.
S tem, da jo povabiš k vam, punci pelješ v kino, pižama parti, med počitnicami čim več pri vas, da gre vaša čim večkrat k njej, da jima, ko je pri vas, vtakneš vse v rit itd itn you know the game…
Vprašanje je edino, ali hočeš tako prodat svojo hčer in jo potisnit “zveri” v krempje. Zaj ali je tvoja res biser in bo trpela ob buliki, ali pa se bosta z buliko na neki točki našle in obe začeli pihat v isti rog.
Pol se zna zgodit, da bosta tvoja in bulika združile proti tamirni in ji še bolj zagrenile še teh zadnjih par let OŠ.
Je vredno?
Takojeto 30.10.2024 ob 08:33
Argument, da vse izhaja iz doma si lahko nekam zataknete.
V starih, za večino modernih posrančkov smrdljivih socialističnih časih, smo se vsi otroci družili med seboj. Od 3. leta do 20+, ne glede na soc-ekn status in razmere doma. Če se je kateri pametnjakovič hotel izpostavit na neempatičen, izprijen način (ja otroci so lahko žive zlobe), smo se zbrali, ga nabunkali in takoj socializirali. Pa smo se sporekli, jezili, uveljavljali vsak svoj prav, a je na koncu bil red. Brez posredovanja staršev, učiteljev,…šola pa nikoli ni bila zaklenjena.
Tu pa berem, hčerke vam vse po vrsti jokajo zaradi prijateljic, nasilja vedno več, nihče ne more pomagat, živi se v nenehnem strahu, v šole se je potrebno najavit, ker so zaklenjene. Samo streljanje vam še manjka.
Ne glede na puberteto, hormone bla bla, ni normalno da jočejo zaradi tega. Ni normalno, da je ata kreten, mama koza, sestra opica, učitelji pa prasci, ki jih je treba pobit.
Vsem vam manjka spoštovanja. Kar pomeni, da se dejansko nimate radi (kot se ima rad sočlovek). Ker brez spoštovanja tudi ljubezni ni oz.je zlagana.
Tako pa vam je sistem podtaknil feminizem, lgtb, razdrl družine in vas zasužnjil. Starši in učitelji ste svojo avtoriteto prostovojno podarili bogatim stricom in dali vaše otroke sistemu v last. In, ker ste retardirani se boste raje žrli med seboj, kakor zoperstavili sistemu. Nič, tudi starši boste kmalu jokali. Če ne prej, ko vam ta krasni sistem pobije otroke.
_________________
In kako točno je tvoj izbruh odgovor na moje mnenje? Funkcionalno pismena najbolj nisi, a ne?
Iz posta v post si bolj podobna neki opravljivi trapasti najstnici, ne pa žalostni mami.
Tvoja hči pač ne “resonira” z njimi, ker njihova mame niso prebrale na tisoče knjig o psihologiji. Jebiga. Ne zahtevaj od drugih tistega, česar niti sama ne znaš izpolniti. Razloži ji, da tako, kot ona ne “resonira” s tistimi, ki so po tvoje nižja kasta, tako druge ne “resonirajo” z njo.
ula–, 29.10.2024 ob 18:55
Ajooooj, še ena pavšalna ocena! Lahko gre čisto preprosto za to, da ji doma ne dovolijo računalnika in TV in sladkarij neomejeno, pri teh frendici pa ni nobenega problema in zato joka, ko mora domov predčasno. Ne pa ker ji čisto ničesar ne bi dovolili in ker hočejo, da se kar naprej uči.
Sploh pa očitno imaš uvid v osebna življenja čisto vseh sošolk tvoje hčere, točno veš, kakšne vzgojne prijeme imajo starši, koliko časa se mora nekdo učiti, kaj ji prepovedujejo, kaj od nje zahtevajo… Točno vse, kaj se dogaja na obiskih, kjer tvoje hčere sploh zraven ni… Meni se to ne zdi normalno, oprosti. Si sploh zaposlena ali 24/7 preučuješ odnose sošolk svoje hčere v šoli in doma?
Ljuba duša, saj sem pojasnila, kako! Ker smo doma na vasi, kjer se vsi med seboj poznamo in pogovarjamo in ljudje sami povedo vse to! Saj to ni šinfanje, kot eni narobe razumete, to so samo navedena dejstva. Potem naj si pa vsak sam ustvari sliko. Kdor se najde v opisu in mu ni všeč, kako se to bere, ni to moj problem. Jaz ne sodim, samo povem, kar vidim in vem. Na podlagi informacij, ki jih imam, sklepam, od kod imajo otroci probleme. Če babica neke deklice na igrišču pove, da je mala oportunistka, ko prijateljico odvrže in hiti k neki drugi, ki ima polne žele bonbonov.. A jaz pa ne smem potem tega reči, da to vem, ker je to ona povedala? Saj je ni ona vzgojila, babica namreč, ona samo vidi, kako se otrok obnaša in to pove na glas. Vi neki neznanci, ki o meni vse veste iz teh nekaj spisov, pa bi ne križ pribili? Vsevedi na nekem forumu.. Morda sem si pol stvari izmislila in priredila, da se kdo ne bi res prepoznal. Vi pa delate celo psihoanalizo, samo kakšnih zdravil za psiho mi še noben ni predpisal. :))) Dajte si duška..
Mati tiste tihe, 30.10.2024 ob 07:13
Jaz pa sem mati tiste tihe. Tudi na mojo se je obesil tak mali narcisticni bully iz direktorske druzine, kjer starsi obvladujejo pol kraja in sole. Mojo drzim cim bolj stran od nje. Zadnja v solo, po pouku za 30min k podaljsanem da bully odide potem domov. K uciteljicam tezit da naj je ne dajejo v par ali skupino skupaj s to punco. Rojstni dan ima? Zal nase ne bo! Paaaa ceeee staaaa bff…hmmm no ja pa nista a ne…Na svoj rojstni dan je ne vabi.
In pol je tadruga nic kaj boljsa ki se s prvo skoz fajta in hoce mojo za sebe. Mislite da je kaj boljsa id prve? Ko taprve ni jo pa druga buzerira. Za znoret. Hodim tezit ucteljicam naj mojo drzijo cim bolj stran od obeh. Na sreco so uciteljice enakega mnenja…
A samo to vas moti, da so starši premožni in vplivni? Vi niste in ste jim fouš morda? Če bi deklica prišla domov in jokala, da je osamljena, da je nihče ne povoha, bi pa kaj naredili? Ravno tako bi šli na govorilno uro in prosili za pomoč, kar priznajte. Vsaj nekdo jo hoče za prijateljico, vi pa ste polni predsodkov, kot da je otrok kriv, da sta starša premožna in vplivna. Ko bo ostala brez družbe, naj se kar vam zahvali. Ker sama očitno nima nobene samozavesti, naj vas raje to skrbi. Ker če bi imela kaj poguma, bi se z lahkoto znebila sošolk, ki rinejo vanjo. Meni je to z lahkoto uspevalo. In imela sem morda samo eno ali dve res dobri sošolki, sem pa imela mir pred ostalimi, ki so vzganjale dramo. Red sem si naredila že v prvem razredu in potem tudi v prvem letniku gimnazije. Vaša pač nima hrbtenice, raje začnite delati na tem, ne da učiteljico gnjavite, naj odganja sošolke, ki bi raje bile njene prijateljice.
Verjamem, da se ne strinjate z mojim mnenjem, ampak tako zgleda to, ko nekdo gleda na vašo situacijo z drugega zornega kota in obsoja na pamet. Upam, da razumete, kaj sem hotela prikazati s tem odgovorom.
še vedno ne razumem,, 30.10.2024 ob 11:27
Če se lahko štuli k mirni+bully narcitki, zakaj se potem ne štuli raje k onima dvema tadrugima. V vsakem primeru bi bile 3?
Narcistka je ena izmed onih dveh, torej četrta oz. peta. Ne ena izmed teh treh, kjer je moja zraven. Tista četrta oz. peta pride vsake toliko k našim samo malo drek zmešat, da si napolni ego. V srednji je pa noben zaradi tega ne bo maral, ker jo bodo spregledali. Me sploh ne skrbi zanjo. Samo omenila sem jo.
Slabo berete v glavnem … Ne pišite na pamet, če niste na tekočem in vas niti zares ne zanima.